Anarhija, država in utopija
Naslov sem si sposodil pri libertarnem filozofu Robertu Nozicku, ki je leta 1974 izdal svetovno — v Sloveniji povsem spregledano — uspešnico Anarhija, država in utopija, v kateri obračuna z zagovorniki državnega intervencionizma in zagovarja tezo minimalne države kot edine legitimne oblike oblasti.
Če je slovenska zbirokratizirana in vseprisotna država svetlobna leta oddaljena od Nozickove vizije, pa se lahko poistovetimo vsaj z naslovom. Državo resda imamo, a na Gregorčičevi vlada anarhija — upati na boljše čase pa postaja vse bolj utopično.
Nozick je s knjigo zadel dvakrat: prvič z brilijantno vsebino in drugič z naslovom, s katerim bi zlahka opisali današnjo Slovenijo.
Anarhija
Naslov, kakršen je bil Koalicija usklajena, da bo Triglav strateški le začasno. Erjavec pa se s tem ne strinja — konec preteklega tedna na portalu MMC —, dokazuje, da nam vladajo telebani. Klasifikacija državnih naložb je zadnji primer vladne nesposobnosti za konsenzualno dogovarjanje. Pri Triglavu se je Cerarju spet zgodil Erjavec. Ta je zaradi (nad)strankarskih apetitov tudi tokrat pripravljen tvegati politično krizo in izsiliti svoje svojim — upokojencem zavarovalnico in njen denarni tok.
A strategija upravljanja in klasifikacija skrivata še večje nesmisle: od zahtevanega razpršenega lastništva pa do uvrstitve Gorenja med pomembne naložbe, kjer naj bi imela država 25% plus 1 delnico.
Slednje spada v sfero znanstvene fantastike: država, ki ima trenutno dobrih 17% deleža v Gorenju, hoče dokupiti skoraj 8% velenjske družbe?!
Ekipa, s katero analiziramo dnevnopolitične dogodke, se strinja, da bi že napoved nakupa pomenila politični harakiri Cerarja. Govoriti o varčevanju pri medicinskih sestrah, zraven pa kupovati delnice nekega podjetja? S takšno vladno strategijo se lahko že jutri začnemo pripravljati na volitve.
Država
Na Gregorčičevi vlada kaos, država tone, ljudstvo pa vse manj zaupa institucijam (pravne) države. Za to je najbolj kriva vlada sama. S predlogom Zakona o davčnem potrjevanju računov, ki vključuje kaznovanje potrošnikov (do 400 evrov!), če kupec ne bo hranil računa do konca garancijske dobe in ga na zahtevo predložil pooblaščeni osebi davčnega organa, udejanja idejo, da mora biti sosed sosedu špicelj.
Namesto da bi znižali davke in z ustreznimi postopki naredili konec sivi ekonomiji, država prelaga breme nadzora na državljane! Zbirokratiziran državni aparat pač ne dojema meja legitimnosti. Papir prenese vse. Upajmo, da vsaj državljani ne bodo.
In utopija
Od vlade, katere neuradni, toda de facto prvi minister — v prostem času pa še finančni — je Karel Erjavec, je utopično pričakovati reforme in spremembe. Namesto reform ponujajo vedno nove analize, študije in raziskave, s katerimi v bistvu samo legitimirajo lastno nesposobnost.
Ob koncu mandata oz. padcu vlade bomo tako imeli analize in teoretične rešitve vseh problemov države od zdravstva in javne uprave pa do pokojnin in gospodarskega ustroja. Samo narejenega ne bo nič.
