Vprašanje časa in Varufakisove taktike: grexit ali kapitulacija ali oboje

Ugledni ekonomski zgodovinar Barry Eichengreen z Univerze v Berkeleyju, eden največjih strokovnjakov za krize — ki ga tukaj pogosto citiram —, se ne strinja, da bi bil grexit za Grčijo boljši od obstanka v evrski uniji. Pravi, da to ne bi rešilo nobenega izmed grških problemov in da bi samo vodilo v še večji kaos.

Eichengreen po poročanju časopisa Η Καθημερινη predvideva, da bo Grčija na koncu vendarle ostala v evrskem območju in da bo prišlo do prestrukturiranja dolgov — torej tako do bankrota kot do odpisa dolgov.

Grexit = Kaos

Z Eichengreenom se sicer strinjam, da lahko grexit povzroči samo še večji kaos in potegne za sabo nepredvidene posledice za preostanek evrskega območja. Prav tako se strinjam, da bo na koncu prišlo do delnega odpisa dolgov.

Nisem pa prepričan, da je to rešitev mogoče doseči hitro in v okviru sedanjih pogajanj med Grčijo in evrsko skupino. Nemčija in finančni ministri evrske skupine na problem gledajo drugače. Oni mislijo, da je problem v Grčiji, ki bi z več varčevanja lahko izpolnila njihove zahteve.

Jaz pa menim, da je problem v dizajnu evrskega območja. Grčija bi svoje probleme lažje reševala — in na dolgi rok tudi lažje uravnavala svojo konkurenčnost — izven evrskega območja.

Toda v nobenem primeru — če ostane ali izstopi — naslednja leta za Grčijo in njeno prebivalstvo ne bodo prijetna. Pa tudi za ostale članice evroskupine ne. Negotovost glede Grčije bo vplivala na splošno negotovost in zavirala okrevanje celotnega evrskega območja.

Kaj lahko pričakujemo?

Anatole Kaletsky je že februarja v Project Syndicatu podvomil — kljub njegovemu backgroundu v teoriji iger — v pogajalske zmožnosti Janisa Varufakisa.

Tokrat pa Kaletsky analizira Varufakisovo pogajalsko taktiko in ugotavlja, da je temeljila na napačnih predpostavkah.

Njegova prvotna taktika groženj z bankrotom Grčije — kar bi potencialno razstrelilo tudi evrsko območje —, ko je poskušal doseči brezpogojno zmanjšanje dolgov, se je izjalovila. Njegovi nasprotniki pa so izbrali taktiko obleganja: zaprli so finančne pipice in čakali, da se Grčija finančno izstrada, nakar da bo že pristala na vse pogoje.

Varufakisova strategija je temeljila na predpostavki, da bi Grčija v primeru bankrota lahko izkoristila velik primarni presežek v proračunu (4% BDP), ki se je nakazoval v začetku leta in tako pokrila izdatke za plače in pokojnine. Vendar tega presežka ni bilo. Grška vlada ne more več izsiljevati, da bo namesto za obresti ta presežek namenila za plače in pokojnine. Grška grožnja je postala nekredibilna. V primeru Grexita in bankrota bi zahtevala celo večje reze v javne izdatke, kot bi jih predpisala Trojka.

Kdo bo prvi pomežiknil

Problemov za grško vlado pa s tem še ni konec.

Tudi če bi Grčija uvedla svojo valuto (novo drahmo) in s tem de facto izstopila iz evrskega območja — vendar ostala v EU —, bi evropsko sodišče utegnilo razsoditi, da mora Grčija svoje obveznosti do domačih subjektov in bančne depozite poravnati v evrih. To pa bi Grčijo potisnilo v bankrot tako zaradi tujih kot domačih upnikov — in seveda odneslo Sirizo z oblasti.

Varufakis je pred nekaj meseci izjavil, da v tej igri ne gre za to, kdo bo pomežiknil prvi. Kaletsky pa zdaj pravi: grška vlada ima slabe karte, pomežiknila bo prva. Kapitulacija naj bi bila zgolj vprašanje časa.

Opomba: Objava je združena iz dveh tekstov, ki sta bila objavljena v torek, 19. maja 2015, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovoma B. Eichengreen: Grexit ne bi rešil grških problemov in Follow up #1: Zakaj bo Siriza pomežiknila prva. Teksta na Fokuspokusu sta editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.