Selfi z Jeremyjem Clarksonom

19.5.2015 / 06:03 Komentiraj
Če Ronaldo je ali ni daroval milijone za Nepal, ali je varno verjeti, da so zunanji ministri Nata peli We Are The World?
NAROČI SE PRIJAVI SE

Kaj ima Jeremy Clarkson opraviti z mojim svetom? Ima bahavi cinizem, ki komunicira s tehnološkimi izdelki prejšnjega in sedanjega časa, kaj skupnega z mojo prihodnostjo? Zakaj nisem trpel tako kot milijoni po svetu, ko so ga na BBC brcnili v naduto rit in me ni prav nič bolelo ne pri srcu ne pri duši? Nekdo, ki ni nikoli slekel kože objestnega najstnika, me pač ne more navduševati.

Elektrika

Avtomobili so me začeli resno fascinirati šele potem, ko so se pojavili električni — in se mi hkrati že tudi oddaljili. Ekolog v meni je bil takoj za. Toda država je storila vse, da realist, ki dobi vsak mesec svoj obrok proračuna — realno v nekaj letih 30% manj vrednega —, reče: ne, ne, ta film je za velike in uspešne fante, ne zate.

Prijatelj Krešimir me je v Filadelfiji vozil okrog s priusom, ki ga je kupil za približno 7.000€ manj, kot stane pri nas. Njegova plača inženirja za elektroniko pa je seveda bistveno boljša od moje. Saj se ne pritožujem, samo primerjam. Za boljšo predstavo. Lepo in poceni sva se vozila. Takoj bi ga imel, priusa, za ameriško ceno. Tudi teslo, se razume!

Od nekdaj sem bil občudovalec velikega Nikole Tesle. Tesla ni bil pred časom, Tesla je bil izven časa. V knjigarni sem pred leti našel knjigo angleškega avtorja Davida Bodanisa, ki Tesle ni uvrstil med velike fizike 20. stoletja. No, pisal sem mu, ko je že bil njegov mail napisan. Gospod ni odgovoril. Le kdo bi odgovarjal Balkancem, ki so se komajda spustili z dreves in ne vedo, kako se prižge in ugasne luč?

Zgodovina in konzum

Že Churchill je rekel, da proizvedemo več zgodovine, kot je lahko konzumiramo. Zato nam jo na banketih smrti pomagajo pospraviti veliki. Ti znajo odpluti daleč, da bi bile kolonije bližje. In vse kaže, da se novi banket približuje.

Skratka, z Jeremyjem Clarksonom naju povezuje angleška aroganca — vzvišen pogled na Balkance. Briti bodo v EU samo, če imajo od tega koristi. Mi pa smo prepričani, da imamo koristi zato, ker smo v EU.

V šolo sem hodil v časih, ko smo verjeli v paradigmo, da kvaliteta prihaja s kvantiteto. Ne bo držalo: preveč informacij ne vodi v kvaliteto.

Francoski mediji so poročali, da je Cristiano Ronaldo daroval sedem milijonov evrov za žrtve potresa v Nepalu. Potem pa so iz Save the Children sporočili, da jih ni — čeprav ostaja njihov ljubljeni, dragoceni in sploh ambasador.

Ali je po tem varno verjeti posnetkom, da so zunanji ministri držav članic Nata v Turčiji — na pobudo turškega in grškega — na čelu z visoko predstavnico EU za zunanjo in obrambno politiko Federico Mogherini in generalnim sekretarjem Nata Stoltenbergom prepevali We Are The World? In to v času, ko se je del tega sveta utapljal v valovih Sredozemlja, ko je del ždel v kamionih na poti iz Turčije v Grčijo, del pa umiral na tirih v Makedoniji.

Temu delu sveta nihče ni pel. Tudi ta del sveta sam ni pel, ker je moral biti tiho, da ga obmejni organi ne dobijo.

Vladimir in Angela

Poslušam govor Vladimirja Putina na tiskovni konferenci. Na njegovi desni Angela Merkel, pred njima novinarji, med njima pa sibirski mraz Made in Germany.

Priznam, do tega trenutka nisem pomislil, da je bila hladna vojna ravnotežje groženj in strahu med Vzhodom in Zahodom. Perestrojka je Varšavski pakt pospravila v zgodovino, vendar namesto njega ni nastala dolina miru, temveč se je tja razlezel Nato.

Torej: “Jaz sem Vladimir in gledam na zahodno stran in vidim, da so tam, kjer so bili še včeraj moji druzja, danes njihovi allies. In me postane strah.”

Kadar je človeka strah, se skrije ali brani. Rusija je prevelika, da bi se lahko kam skrila. Zato se brani. Na svoj način, ki nam seveda ni všeč. Angela, ki je pri svojih 35 letih stopila skozi vrata v Zahodni Berlin, ki jih je podpolkovnik Jäger na lastno pest odprl 9. novembra 1989 ob 23:07, tega ne more razumeti. Njen svet je bil svet pomanjkanja, tajne policije, večnega strahu pred budnim očesom in ušesom velikega brata.

Ne slepimo se: otroci komunizma in socializma nismo najboljši material za demokracijo, svobodoljubje in pošteno tekmovalnost. Dokler smo se upirali, smo še bili nekako, potem ne več. Tudi Merklova ima v sebi kodo, ki bo morda odmrla skozi generacije — vendar to zagotovo niso generacije iz 50. ali 60. let prejšnjega stoletja.

Pojmovna zmeda

Naš pogled na priključitev Krima Ruski federaciji je lahko tak ali drugačen. Dejstvo je, da so tudi v Ukrajini skrajni desničarji, mladi poganjek neonacionalistov. Zaradi sebe moramo pomisliti, ali ne bo Evropa vsak hip potrebovala Ruske federacije: zaradi vse številnejših zdresiranih islamskih asasinov, ki so se zahodnim dreserjem sneli z verige. Tudi pred sedemdesetimi leti je Evropa potrebovala Sovjetsko zvezo.

Toda kdo je bil na strani zmagovalcev in kdo poražencev? Nekdo me je vprašal, kako se človek v vojni sploh odloči, katero stran bo izbral. Ali sploh obstaja izbira? Med svobodo in nesvobodo izbereš svobodo. Svoboda je vedno na nasprotnem bregu kot tisti, ki ti je požgal hišo, obesil prijatelja ali poslal večnega Žida v krematorij.

Zato moraš imeti oči odprte še za kaj drugega kot za Jeremyja Clarksona. On menda pretepa, če ne dobi. To si bom zapomnil. Še raje kot zbiralce perja za Nepal na Tromostovju. Slovenija, ti si tržnica bebavosti.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE