Čakajoč na Julijano Bizjak Beckett Mlakar Godot

Neda Rusjan Bric — igralka, predavateljica in režiserka (diplomo in magisterij je opravila na AGRFT — je od avgusta lani vršilka dolžnosti direktorice SNG Nova Gorica. Njen predhodnik Jožko Čuk je julija odstopil zaradi, navajam, “nenehnih, neutemeljenih in nekorektnih pritiskov sveta zavoda”. Vmes se je znašel na sodišču, kazensko razrešena računovodkinja ga je tožila zaradi pritiskov, sodišče pa se z njo ni strinjalo.

Delovne izkušnje

Sodišče ima v zadnjem času pomembno vlogo v novogoriškem gledališču. Preden je Uroš Grilc, prejšnji minister za kulturo, potrdil Nedo Rusjan Bric, so kadrovske in pravne, torej strokovne službe ministrstva ugotovile, da delo režiserja sodi med vodstvene izkušnje. To je pomembno zato, ker ustanovitveni akt gledališča določa, da mora direktor imeti najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih.

Mesec po imenovanju Julijane Bizjak Mlakar, torej novembra lani, je bil objavljen prvi razpis. Takrat se je nova ministrica odločala med Nedo Rusjan Bric in Tomico Dumančičem, ki je nekoč davno osemletno vodenje gledališča končal tako, da so ga razrešili. Razpis je ministrica razveljavila.

Naslednji je bil objavljen januarja, zaključen pa februarja letos. Prijavilo se je pet kandidatov. Komisija na ministrstvu je Nedo Rusjan Bric izločila iz postopka, ker da nima vodstvenih izkušenj.

Kako lahko iste službe, isti strokovni kadri istega ministrstva za kulturo, v manj kot letu dni odločijo diametralno nasprotno?

Ministrica je svetu gledališča — čigar mnenje je nezavezujoče — poslala v presojo tri predloge: Tomico Dumančiča, Majo Jerman Bratec (vodjo novogoriškega Javnega sklada za kulturne dejavnosti) in Boruta Bašina. Slednji je bil v gledališču odgovoren za odnose z javnostmi in skupaj z že omenjeno računovodkinjo tudi krivdno razrešen. Oba sta tožbo proti gledališču izgubila.

Quelle dilemme!

Sta strokovni komisiji na ministrstvu, svetu zavoda in ministrici ljubša krivdno razrešena kandidata in gospa iz ljubiteljske kulture kot pa prekaljena Neda Rusjan Bric? Novogoriško gledališče dela s polno paro, gostujejo izven Slovenije, sodelujejo v mednarodnih koprodukcijah. Začasno direktorico podpirajo igralci, strokovni svet in stanovski društvi.

JBM ni do danes imenovala še nikogar. Ministrica brez vizije ima problem s kandidatko z vizijo. Bo razpis spet razveljavila? Če bo izbrala drugega, sledi še ena novogoriška drama. Namesto na odru spet na sodišču? Ker je ministrica “nov obraz”, ne ve, kdo je za kaj sposoben in kdo ne. V kulturi in na ministrstvu.

Birokracija kot argument moči

Na razpise za vodilne položaje v kulturi smo pozorni, ko politika podrobnosti interpretira po svoje, da reši ali izbere svojega, pa čeprav neznanega junaka.

Tako je pred desetimi leti minister Vasko Simoniti iz anonimnosti potegnil Staša Ravterja, pozneje uspešnega uničevalca Slovenske kinoteke, ki se je v anonimnost tudi vrnil. Njegov protikandidat je bil Stojan Pelko, človek znanja, vendar iz napačne politične opcije. Kar nekaj časa je bilo potrebno, da si je Kinoteka opomogla od dejanj “novega človeka”.

Za ravnateljem Janezom Pipanom je v ljubljanski Drami zazevala očitna praznina. Sicer odlični igralec Ivo Ban se direktorovanja pač ni mogel naučiti. To ni bila samo ena vloga več, vodenje Drame je nekaj drugega. Resda tam zaležejo le delovne izkušnje, njihov ustanovitveni akt pa vodstvenih izkušenj ne določa. Takrat je tudi to prav prišlo.

Ko je Damjan Damjanović kandidiral za Slovensko filharmonijo, so mu kot vodstvene izkušnje priznali delo v marketingu in opernem sindikatu. Vmes je zamenjal stranko in vse je bilo v redu.

Da je znanje tujih jezikov pomembno, priča primer Uršule Cetinski. Diplomirana komparativistka in profesorica nemščine je morala — ko je kandidirala za direktorico Slovenskega mladinskega gledališča — opraviti izpit iz nemščine pri pooblaščeni jezikovni šoli, kjer je potem dobila obrazec, da zna nemško.

Ivana Djilas je bila v kranjskem gledališču že potrjena za direktorico. Vrgla se v je v delo, ko je nek vztrajnež v odločbi o njenem imenovanju odkril “birokratkso napakico”. Kranjsko gledališče ima danes drugo direktorico. Za kranjsko in slovensko kulturno politiko sramoten primer Djilas sodnega epiloga še ni doživel.

Posledice političnih in politikantskih branj razpisov, predvsem pa njihove odločitve lahko dolgo po mandatih ministrov in županov pustijo posledice. Če na kratki rok zmaga politkanstvo, na dolgi rok vsi izgubimo.