Penzion Cerar: Bed & Breakfast za urednike

Merim na dejstvo, da takšni pogovori sploh obstajajo.

Novinarska praksa s tem običajno nima nobenih težav. Če kak politik želi spregovoriti, novinarji po prepričanju večine to smejo izkoristiti v interesu obveščanja javnosti po svojih najboljših močeh.

Spomnimo se skrivaj posnetega in objavljenega “briefinga” takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja 28. maja 2011 — pa tudi “delovnega zajtrka” sedanjega premiera Mira Cerarja v Vili Podrožnik prejšnji teden. Naj navedem razloge, zakaj se mi takšno bolj ali manj inkognito srečevanje ne zdi tako samoumevno.

Off the record

Novinarski interes za take pogovore izhaja iz prepričanja, da je dobro, če so mediji seznanjeni z notranjimi informacijami, ki jim bodo omogočile razumevanje situacije, političnih odločitev, napovedanih ukrepov.

Prav. Toda ali je zahteva, da morajo te informacije ostati prikrite, off the record, res opravičljiva? O tem bomo našli malo razprav in pojasnil.

Pahor je na začetku pogovora, ki je eden od novinarjev prikrito snemal, jasno in glasno postavil zahtevo, “da se [ga] ne citira” oz. da lahko omenijo “karkoli, samo da ni citat”.

Pogovor je obveljal kot problematičen ne samo zato, ker je bil posnet skrivaj, temveč predvsem zaradi Pahorjevega vulgarnega izražanja in pozneje ugibanja, kdo je pogovor pravzaprav posnel. Sama oblika informiranja novinarjev pa ni bila na noben način postavljena pod vprašaj.

DNS je sicer opozorilo, da novinarski Kodeks — razen v izjemnih primerih — prepoveduje zvočno snemanje oseb brez njihove privolitve. Medijski briefing, pri katerem se sogovornik z uredniki in novinarji predhodno dogovori, da ne bodo snemali, povzemali ali citirali njegovih izjav, pa da je “pogost in legitimen način podajanja informacij pri nas in drugod”.

Splošna praksa

Sklicevanje na splošno prakso je s stališča argumentacije zmotno: če nekaj počnejo mnogi, to še ni utemeljeno. Celo domači Kodeks v 6. točki veleva, da mora novinar, če je le mogoče, navesti vir informacije.

To določilo DNS sámo torej interpretira kot nekaj, kar pri medijskem briefingu ni mogoče zaradi ustnega dogovora s politikom, da se ga ne citira. Off the record situacije po tej razlagi terjajo izjemo.

Čeprav te izjeme Kodeks nikjer ne opisuje, iz tega seveda še ne sledi, da je ne dovoljuje. Osmi člen navaja vsaj eno izjemo, ko sme vir ostati anonimen in je njegovo zagotavljanje celo naloga novinarja:

Novinar se z virom informacij, ki ga sicer lahko identificira, lahko dogovori za zagotavljanje anonimnosti. Takšen vir lahko uporabi le, če informacij ni mogel pridobiti na drug način, objava pa je v javnem interesu. Novinar je dolžan spoštovati dogovor o anonimnosti vira.

Neroden položaj

Znašli smo se v nerodnem položaju. Če off the record pogovor upoštevamo kot tisto obliko novinarske dejavnosti, pri kateri je anonimnost vira zagotovljena, ali sme novinar v imenu javnega interesa zamolčati, da mu je neko informacijo zaupal nihče drug kot predsednik vlade? Mar ni največkrat v javnem interesu vedeti, da je vir te informacije prav premier?

Si lahko predstavljamo situacijo, v kateri bi bil javni interes za razkritje informacije tako močan, da bi smeli vzeti v zakup zahtevo predsednika vlade in mu zagotoviti anonimnost? To bi morale biti zelo izredne okoliščine.

Seveda pa DNS v svoji terminologiji že s sámo kategorizacijo sestankovanja — da namreč gre za “medijske briefinge” — implicira rutinirano vsebino in postopke, brez posebne ekskluzivnosti, ki bi terjala izjemo.

Verjetno bi si težko predstavljali briefing z osebo, ki bije “vojno z mediji”, si jih podreja in politično prevzema. So bili torej enako legitimni pod Pahorjem kot pod Janšo?

Nerešljive zadrege

Razlika med “delovnim zajtrkom”, kot je temu rekel Miro Cerar, in bolj zaupnim srečanjem, kot je bilo tisto s Pahorjem, je neznatna. Enemu in drugemu je skupno to, da so namenjeni izbrancem in da nas ti izbranci o njih preprosto ne obveščajo. Zato jih bi ne smeli — kot se pogosto dogaja — zamenjevati s tujimi praksami “sprejemov za novinarje”, ki so vsem na očeh in brez vnaprejšnjih pogojev o anonimnosti.

Sestankovanje urednikov in novinarjev s politiki najvišjega ranga vodi v nerešljive zadrege, povezane s pravico javnosti do obveščenosti, z javnim interesom in zagotavljanjem anonimnosti vira.

Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v nedeljo, 10. maja, pod naslovom Novinarji na delovnih zajtrkih s politiki. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.