Nema odmora dok traje obnova: Slovenska za dan zmage zopet Titova

7.5.2015 / 06:06 Komentiraj
Ljubljana je prestolnica jugonostalgije. Sploh pa maja, ko vsak čevapčič posebej pomakamo v ponarejen ideološki ajvar.
NAROČI SE PRIJAVI SE

  • Letos je župan presegel samega sebe. Ljubljano bo 9. maja v maniri Maršala osvobodil kar na Trgu republike. Je le 70 let.
  • Na prireditev nas vabi s plakati z rdečo zvezdo in sporedom nastopajočih v stilu oglasov za Noč v Bitnjah.
  • Zvezdniki so napisani z različno velikimi črkami. Po pomembnosti, se razume.
  • Tako ima Milan Kučan Severinino velikost črk, Rock Partyzani in Zaklonišče prepeva pa imajo petkrat manjšo.
  • Logično. Zabavnjaki bodo zveličavno mantro iz apostolovih ust s svojimi odami o naivnosti socializma samo učvrstili.
  • To je tako kot mali šnops na veliko pivo.

Nema odmora dok traje obnova

Toda šerif gre v posnemanju totalitarnih vodij, ki dajejo malemu človeku merljivo velike stvari, še dlje. V isti sapi bo odprl še Slovensko cesto. Delalo naj bi se po načelu “nema odmora dok traje obnova”. Tako piše v Dnevniku. Zakaj že? Da bodo meščani uživali v višji kvaliteti bivanja? Pa še kaj! Zato, da bo kulisa gotova do koncerta Milana in Pinkota.

Če veste, da Slovenska ne bo zaprta za promet, je vsako vprašanje o praktičnosti tega huronsko dragega početja popolnoma odveč. Pragmatiki in praktiki, predajte se. Vaš denar in smisel sta zabetonirana v simboliki. Da bo Slovenska odprta 9. maja, ni naključje. Spet bo Titova.

Pravi vodja ve, da je smisel vladarske megalomanije ravno v tem, da presega kriterij uporabnosti. To so štekali faraoni, to sta štekala Stalin in Husein, to štekata Kim Jong-un in Zoran. Frajer — kapo dol! — si je sredi EU zgradil avenijo za parade. Še en večmilijonski dragulj, ki so ga v Potemkinov center za vaš denar vgradile pridne roke Mujotov in Hasotov. Japonci in Kranjčani bodo na obisku lahko zavistno vzdihovali nad razvitostjo petstometrskega centra te male državice. Mestni fotograf pa bo za potrebe propagande vse to pridno beležil.

Pravi vodja ve, da je smisel vladarske megalomanije ravno v tem, da presega kriterij uporabnosti. — [Ilustracija: Neja Engelsberger/nejaaka.]

Prestolnica jugonostalgije

Verjetno se zdajle kdo priduša, da sem že s prvim stavkom zgrešil. Kako je lahko Ljubljana prestolnica jugonostalgije, če pa izgleda, kot da sta se Bruselj in Tokio dala dol?

Počasi! Še vedno nam ostane obrobje, ki ga dolga vladarjeva roka ne doseže. Se ne splača! V primerjavi z vsak dan bolj zlatimi kupolami strogega centra je pogled na Vič ali Moste kot muzej konzerviranega socializma. V Šentvidu se tržno gospodarstvo še začelo ni. Če bi se namreč ponudba in povpraševanje že vzpostavila, verjetno ne bi imeli samih smrdljivih soc pajzlov iz poznih osemdesetih. S klientelo vred.

Ob tem kontrastu med centrom in periferijo predlagam županu zanimivo strategijo trženja svojih dosežkov. Lahko je tudi predvolilna kampanja. Če center postaja rajska lokacija za tuje oglaševalce, ki lahko na fensi lokacijah poceni snemajo za Jaguarja in Hondo, bi lahko periferijo ponudili holivudskim filmarjem. V Zgornjo Šiško pripeljemo par trabantov in že bi jo George Clooney pred agenti Stasija podurhal v centru bližjo Spodnjo Šiško. Čez zid, na navidezni Zahod. Dva svetova v enem kadru. Neprecenljivo!

V Mostah pa vajo ponovimo s starimi zaporožci in daciami. Arhitekture, ki spominja na varne hiše obveščevalcev Securitate v najboljših letih, je vsak dan več.

Metafora tranzicije

Pa še to. Ker se turisti pritožujejo, da se več kot dva dni skupaj ne morejo čuditi brvem in drugim železobetonskim monumentom zadnjega mandata, jim lahko na obrobju ponudimo poučen pogled v poznojugoslovanski socializem. V kafičih na periferiji še Titovih portretov niso sneli.

In nenazadnje. Mogoče pa je ljubljanska kozmetično-gradbena farsa samo metafora naše tranzicije. Še vedno namreč živimo iluzijo socializma, v tistih nekaj sežnjev centra pa hodimo od blizu in daleč gledat in vohat, kako diši kapitalizem — ta sovrag, ki ga na majskih ritualih odganjamo s Pinkom Tomažičem v ušesih in toplim pivom v roki.

Disklejmerček

Preden koga prime, da bi ta zapis redistribuiral z namenom utrjevanja ideoloških pozicij, naj povem še, da mi za Janeza in njegovo armado prepričanih enako dol visi kot za Milana in njegove piknik proletarce. O njih pa kdaj drugič.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE