Razočaranje nad deregulacijo trga električne energije

Ločitev dejavnosti proizvodnje, prenosa, distribucije in prodaje električne energije bi morala povečati učinkovitost celotnega procesa — ali so tako vsaj mislili.

Amerika

Raziskovalca Severin Borenstein (UC Berkley) in James Bushnell (UC Davis) sta v še sveži raziskavi pregledala učinke deregulacije in liberalizacije trga z električno energijo v ZDA 20 let kasneje in prišla do zanimivih (in dokaj pričakovanih) ugotovitev. Te stvari med drugim poudarjata v članku The U.S. Electricity Industry After 20 Years of Restructuring (PDF verzija).

• Deregulacijo je politično motiviralo pričakovanje povečanih rent.
• Deregulacija je privedla do povečane učinkovitosti v proizvodnji, ne pa tudi do znižanih cen.
• Znižanje cen elektirične energije je bilo bolj posledica eksogenih dejavnikov, predvsem napredka v tehnologiji proizvodnje in dinamike gibanja cen zemeljskega plina, ne pa deregulacije same.
• Podobna dinamika je vidna tudi v politiki spodbujanja obnovljivih virov energije (predvsem fotovoltaike), ki je profitabilna za zasebnike, vendar zelo draga za družbo.

Slovenija

Te ugotovitve vsaj v določenem delu veljajo tudi za deregulacijo slovenskega trga z električno energijo po letu 2004.

Raziskava, ki smo jo naredili pred kratkim, dokazuje, da je liberalizacija trga (pod evropskim diktatom) — ki je sicer omogočila prosto izbiro ponudnikov in ločila dejavnost proizvodnje, distribucije in prodaje električne energije — privedla do naslednje absurdne situacije:

• Trgovska podjetja kot hčere distributerjev so se v tekmi za tržne deleže pognale v trgovanje po nevzdržno nizkih maržah.
• Te komajda pokrivajo stroške in ne upoštevajo tveganj pri trgovanju.
• Znižanje cen za odjemalce je bila predvsem posledica globalnega zniževanja cen elektirčne energije, ne pa večje učinkovitosti prodajalcev.
• Dvig cen elektrike na evropskem trgu bi večino slovenskih ponudnikov nemudoma poslal v rdeče številke.
• Zaradi nevzdržnosti situacije je prišlo do trenda združevanja ponudnikov.
• To pa bo spet pripeljalo do združevanja na trgu, kjer bodo ostali največ trije ali štirje igralci.

Več konkurence, kar je bil deklarirani cilj Evropske komisije, bo tako paradoksalno pripeljal do še večje koncentracije.

Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v torek, 28. aprila 2015, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod istim naslovom. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.