Patria s stališča gospodinjske logike: zafuraš, pa ne odgovarjaš
Čeprav se je zadeva Patria deset let odvijala pred našimi očmi, polnila medije, angažirala množice novinarjev in kamermanov, gnala borce za Janševo svobodo pred sodišče in bila del predvolilnih bojev na kar treh državnozborskih volitvah, bo kljub temu zastarala.
17 sodnikom in 3 tožilcem je šlo mleko čez
Gledano s stališča gospodinjske logike je to tako, kot če doma kuhate mleko. Premišljeno ste izbrali pravi lonec, prižgali ploščo na štedilniku in gledali mleko v loncu. Pozorno ste spremljali, ko je z višanjem temperature začelo rahlo brbotati, in ga tu in tam premešali, da se ni prijelo. Mleko se je začelo počasi, rahlo dvigovati, najprej lépo, skoraj kremasto, počasi, počasi, raslo je in se penilo, nato pa pri vsej vaši polni zavesti in stoodstotni osredotočenosti nenadoma zakipelo čez rob — in zasmrdelo.
V proces je bil vključen ves naš najsposobnejši in najuglednejši pravni kadrovski potencial: 17 sodnikov in trije tožilci — 20 modrih pravnikov, ki niso znali zavreti tega mleka, ne da bi zasmrdelo.
Tega se ne dá pobrisati z mokro krpo
Primer je pustil nepopravljive posledice v številnih življenjih, ne samo v življenjih teh treh ljudi, ki so del kazni že morali odsedeti, čeprav jim očitno ne bi bilo treba. Tu so še njihove družine, služba, zdravje, politična kariera. Tega se ne dá pobrisati z mokro krpo. To je nepopravljivo. Niti šestmestne številke, ki jih bo vsak od njih zahteval od države kot odškodnino, ne morejo nadoknaditi izgubljenega.
Še več. Vsa slovenska zgodovina zadnjih desetih let bi se morda odvrtela drugače, če primera Patria ne bi bilo. Volitve 2008 bi se lahko iztekle drugače, naslednje prav tako, tudi predčasnih volitev najbrž ne bi bilo. Možno je domnevati, da na slovenski politični sceni brez Patrie nikoli ne bi dobili različnih list, pa pozitivcev, pa zavezništev, pa modernih sredincev.
Žrtve in krivci, posledice in odgovornost
Ni prav, da se posledice te ponesrečene kuharije dotikajo le njenih žrtev. Dobro bi bilo vedeti, ali imamo v naš sistem vgrajene vse potrebne vzvode, da bi v takšnih primerih odgovarjal še kdo med zgoraj omenjenimi 20 osebami.
Ustavno sodišče je pokazalo s prstom na osebo, ki je delovala pristransko. Je vsaj to razlog za odstop ali za odvzem mandata?
Če imate to srečo, da ste zaposleni, in če delate v zasebnem sektorju, pa ste zavozili projekt do te mere, da ste naredili samo stroške, poslovnega rezultata pa nobenega — potem je najmanj, kar vas čaka, zagotovo vsaj huda ura s šefom, če že ne premestitev na drugo delovno mesto ali znižanje plače ali celo odpoved zaradi nesposobnosti.
Pravice, pravice, pravice — pa nič odgovornosti
Ne verjamem in ne pričakujem, da se bo v našem sodstvu zgodilo kaj podobnega. In prav to splošno pomanjkanje odgovornosti je v naši družbi tisto — in to ne le v sodstvu —, kar ustvarja pogoje, da lahko zafuraš zgodovinsko pomembne stvari, pa potem za to nihče ni kriv.
Postali smo družba, v kateri se vse več ljudi bori za svoje pravice, nihče pa ne pomisli, da za tem stojijo tudi odgovornosti. Za odgovornosti se ne bori nihče.
Odgovornost je kot mleko. Če prekipi, zasmrdi.
Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v petek, 24. aprila, na avtoričini spletni strani KaKa — Kako komuniciramo? pod naslovom Prekipelo mleko. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorico.
