Laško, Union, Interbrew, Heineken … ali za vse je kriv Andrej Plahutnik
Trinajstih let po izbruhu pivovarske vojne, odkar sta Turnšek in Šrot nategnila kompletno politično kasto od Kučana do Janše, monopolizirala trg pijač, nategnila večinsko javno mnenje, prevzela glavne časopise in glavnega trgovca in vse skupaj — vključno s pivovarnami — uničila oziroma spravila na rob bankrota, ki je bil zdaj naprodaj za bagatelo, je ostala — praznina. Popolna izpraznjenost in nesmiselnost rabote dveh lokalnih frajerjev.
Začetek konca: demontaža “imperija”
Toda ali si po še eni manifestaciji bankrota nacionalnega interesa lahko oddahnemo? Se lahko pomirjeno predamo zavesti, da je bila to draga šola, vendar da je te norije končno konec?
Na žalost ne. Negativne posledice Turnškovih in Šrotovih mojstrovin se še niso v celoti materializirale. Sledi še demontaža. In tudi njene posledice ne bodo pozitivne.
Ob demontaži preostanka “Šrotovega imperija” bo še najmanj težav s prodajo Dela. Najbrž bo šel časopis po podobni poti kot Večer, pri čemer je Večerovo “poslovno prestrukturiranje” šele na začetku.
Precej več težav bo z demontažo združenega pivovarja. Z obema pivovarnama bo novi lastnik Heineken naredil to, kar bi naredili tudi vi, če bi ju kupili in dobili 85% tržni delež. Obe imata presežne kapacitete. S premestitivijo ene ali dveh linij bi lahko na eni lokaciji zvarili vse pivo, ki ga lahko Union in Laško prodata na našem trgu v naslednjih desetih letih. In če se spomnite na ljubljansko lokacijo Pivovarne Union sredi mesta, boste morda pomislili, da bi tam lahko stal stanovanjsko-poslovni kompleks.
To se ne bo zgodilo jutri, toda zgodilo se bo. Demontaža Šrotovega imperija bo terjala še nekajsto delovnih mest.
Tako se je začela pot v pekel
Ste kdaj pomislili, kaj bi bilo s Slovenijo, če bi leta 2002 Interbrew prevzel Pivovarno Union? Kaj bi bilo, če bi Andrej Plahutnik, tedanji varuh konkurence, opravil svoje delo in preprečil Turnšku in Šrotu prevzem Uniona? To bi bila povsem drugačna Slovenija. S prevzemom Uniona se je začela odvijati slovenska pot v pekel.
Bankrot nacionalnega interesa pomeni nov začetek — toda iz zelo slabe štartne pozicije, na katero pa šele moramo pasti.
Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v torek, 14. marca 2015, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Bankrot slovenskega nacionalnega interesa … in nov začetek. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.
