“Kaj delaš v službi?” -- “Ah, nič takega. Vse.”

Ponavadi odgovorim, da delam mobilne aplikacije za otroke. To največkrat sproži začuden odziv v stilu: “Ahaaa, programerka si!”. Po dodatni razlagi, da ne programiram in ne dizajniram, ampak vodim ekipo, ki to počne, in skrbim za razvoj produktov, je hitro jasno, da večini ni jasno, kaj to pravzaprav pomeni.

Moje delo obsega vse, kar obsega delo direktorja podjetja. Trenutno imam še to srečo, da se mi ni treba ukvarjati z računi, obračuni bolniških, potnimi stroški, najemnino, davki in podobnimi birokratskimi zadevami. Ampak… kaj pa potem sploh še ostane? Ker je spekter mojih nalog tako raznolik, to najlažje ilustriram z opisom random službenega dneva. Ki pa spet ni tipičen, ker tipičnih — se razume — ni.

Random dan

Moj delovni dan se začne že v postelji. Ker ciljamo na mednarodni trg in je večina naših uporabnikov na drugi strani Atlantika, se za nas pomembne stvari ponavadi zgodijo čez noč. Tako je prva stvar zjutraj prebiranje mailov. Disciplinirana sem do te mere, da jih doma samo preberem, odgovarjam pa šele v službi.

Odločili smo se, da v našo zadnjo aplikacijo dodamo nove vsebine. Med potjo v službo razmišljam o tem, katere teme bi morali pokriti. So poklici tema, ki je zanimiva za otroke? Mogoče raje svetovne prestolnice, s katerim bi se približali tudi neangleško govorečim državam? Ali se to, da vključimo pravljice, sklada z identiteto naše blagovne znamke? Samo upam lahko, da mi vse te ideje ostanejo v glavi.

V službi je nujna jutranja kava s preostalimi sodelavci v 3fs. Debata se običajno vrti o lastnih produktih, tehnoloških novostih, aktualnem dogajanju, filmih. Ko nanese pogovor na avtomobile, je očitno čas, da grem za računalnik.

Maili in ideje

Odgovarjanje na maile mi vzame kar nekaj časa, saj ponavadi vsak potrebuje dodaten razmislek. Medtem ko fantje in dekle delajo na tekočih stvareh — novi aplikaciji, prevodih, razvoju cross-promotion orodja —, jih zmotim z idejo, ki sem jo dobila po mailu. Idej za mobilne aplikacije dobimo na tak način kar precej. Še posebej, odkar smo se nekajkrat pojavili v večjih slovenskih medijih. Vsako idejo preberemo in predebatiramo, nato prijaznemu gospodu odgovorim. Žal je trenutno ne vidimo v našem portfoliu.

Po Skypu me Žiga opomni, da še nimamo urejenih vseh stvari za odprtje Microsoft Developer’s Accounta. Z našo najuspešnejšo aplikacijo se bomo preizkusili tudi na Windows platformi. Na iOS-u so stvari utečene, tu se pa še lovimo. Odpiranje računa naj bi bilo enostavno, a zaradi napačnega browserja, manjkajočega plugina, napake pri shranjevanju, (ne)potrebne TIN številke in pogrešane security kode za to porabim najmanj eno uro.

Z Nino se odločava, katere svetovne metropole bodo vključene v naslednje ilustracije. Je v dimenzijah, ki jih imamo na voljo, lažje upodobiti San Francsico ali New York? Dilema Peking vs. Tokio nama vzame največ časa.

Alt Text

Kosilo mine hitro, ker ob 13. preizkušamo dve različni sladici za Natašin rojstni dan. Čokoladna torta zmaga!

Na mail prispe poročilo o rezultatih prejšnjega dne. Na hitro preverim, kakšna je situacija — kako uspešne so posamezne aplikacije, ali je kak nov review, ali gre april po planu.

V oči mi pade 500 tako imenovanih educational downloadov. Izobraževalne institucije lahko na App Storeu downloadajo aplikacije v večjih količinah in za to dobijo (če se razvijalec tako odloči) 50% popust. Educational downloadi se mi zdijo potencial, zato nekaj časa namenim raziskovanju, kako poteka izbor in nalaganje aplikacij na tak način.

Na hitro ošvrknem članek o Apple uri in ker je občutno predolg, ga dam na seznam člankov, ki jih (nikoli ne) bom prebrala. Preverim najnovejši app naše konkurence in se odločim, ali so vsebine na bližajoči se konferenci v Dubrovniku primerne za kogarkoli izmed nas. Medtem skočim v sosednjo pisarno, kjer pridno delajo Toshl 2.0, da pogledam njihove nove nalepke. In se na poti nazaj odločim, da je to nekaj, kar mi nujno potrebujemo. Kakšne, koliko in kdaj ostane za naslednjič, še ena stvar za na to-do listo.

Do takrat bomo bogati

Z Luko debatiram o tem, ali ima smisel uporabljati Unity, z Nejcem usklajujeva španski prevod pobarvanke, z Goranom pa seznam elementov, ki še potrebujejo zvok. Robi mi potrdi, da lahko popoldne pridemo v studio. V najnovejši aplikaciji imamo namreč kakih 40 animiranih objektov, ki jim je potrebno dodati zvok. Ker nimamo neomejenih količin denarja, živali oponašamo sami. Veliko smeha, ampak one hell of a job. Med potjo domov se z Goranom zmeniva, da v prihodnje ta del definitivno outsourcamo. Do takrat bomo že bogati!

Pred spanjem na hitro preletim maile. Iz World Chicaga mi sporočajo, kdo bo moj host na izmenjavi v Chicagu, Andraž pa, da nas jutri za zajtrk čaka burek.

Dober dan je bil!

Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v soboto, 11. aprila 2015, na avtoričinem blogu pod naslovom "in kaj delaš v službi?" "vse!". Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorice.