Da, Veber ima prav: nismo se za to borili

Kakšen kaos! Prišla in odšla je prvoaprilska ministrica. SD-jevo vojaško vmešavanje v civilno sfero je sprožilo pretres v koaliciji in znova zanetilo ogenj med nasprotniki in podporniki privatizacije.

In ko smo že mislili, da bo politični vic tedna predlog Združene levice za odpis dolgov državljank in državljanov, je znova presenetil Veber in Cerarja dobrohotno opozoril na “spodkopavanje obrambnih ukrepov države”.

Po mnenju odstavljenega ministra je predsednik vlade zaradi nepodpore njegovemu delovanju kriv malone veleizdaje. Kazen za kršenje 366. člena Kazenskega zakonika je od enega do desetih let zapora.

In vse to še pred včerajšnjo sejo Državnega zbora, na kateri so poslanci s plebiscitarno večino odločili, da je Janko Veber prekršil zakon in da torej ni vreden funkcije ministra za obrambo.

Za zgodovino

Vebrov zagovor bo ostal zapisan v zgodovini političnega komuniciranja — tako kot se v zgodovino zapišejo cunami, potres ali druga naravna katastrofa. Svojih pet minut je uporabil za dokončen obračun s privatizacijsko politiko vlade, manjkal pa ni niti čustven izbruh: “Smo se leta 1991 za to borili”? Obračun s predsednikom vlade je še potenciral, svoj padec je opisal ne več ne manj kot nadaljevanje razkroja slovenskega obrambnega sistema!

Retoričnih bravur kar ni bilo konca. Javnosti je sporočil, da je v samo sedmih mesecih opravil vse, kar je nameraval postoriti v celotnem mandatu, o nemški kanclerki pa govoril kot o šefici, ki da ponižuje naše južne sosede. S tem populizmom je dodatno dokazal, da ga ne moremo šteti med resne politike.

In če mu je še prejšnji teden kdo verjel, da ga res skrbi za varnost Slovenije, se je s svojo trdo retoriko dokončno razgalil. Njegov pravi motiv je bila ustavitev privatizacije. Ni se boril za nacionalno varnost. Boril se je za korita, za interese tovarišijskih tovarišev.

SD škripaje z zobmi podpira padlega ministra. Zato bodo vztrajali v koaliciji. Nanjo so tako rekoč obsojeni. Koalicija je zapravila priložnost za distanciranje od propadlega levičarskega dojemanja vloge države v gospodarstvu in z večurno razpravo o Vebru zopet padla na izpitu reševanja pravih problemov družbe.

Distrakcija

Javno mnenje je neizprosno. Anketa Dela je pokazala, da velika večina volilnega telesa ne ve, koga bi obkrožila na morebitnih volitvah, se jih sploh ne bi udeležila ali pa ne bi obkrožila nikogar. Podpora vladi je na katastrofalnih 22 odstotkih. Javnost s sredincem sporoča vladi: “Fokusirajte se na prave probleme!

Ti problemi so vojska brezposelnih; zdravstveni sistem, kjer pacienti čakajo na operacije kot na Godota; skoraj polmilijarden dolg podjetij za socialne prispevke delavcev; razbohoten birokratski aparat, ki ga morajo plačevati podjetniki, čeprav ne naredi ničesar; visoki davki, slabe ceste, neuporabne železnice; toga delovna zakonodaja, ki ščiti neplačnike… You name it!

To so današnji Slovenski problemi.

Veber je bil distrakcija, ki je trajala predolgo. Z njim bi morali opraviti v enem dnevu. “Dobili smo te, adijo.”

Je pa afera Veberkom razkrila še en simptom, ki je večja težava od samega ministra: politika je brez vsakega stika z realnostjo. Kot da so padli z Marsa. Kot da živijo v vzporednem svetu.

Da, Veber ima prav: nismo se za to borili.