Telekom ni v nacionalnem interesu, ampak v partijskem

Na veliko soboto sem prinašalcem žegna ali šunke med drugim dejal, da je lepo, če blagoslavljamo hrano, kajti sicer me vsak dan boli, ko gledam, kako otroci (dijaki) mečejo kruh v smeti, da o drugi hrani ne govorim.

Nas so še učili, da se kruh poljubi, če pade na tla. Kljub komunistični oblasti, ki je za razliko od svojega današnjega podmladka še dala nekaj na vzgojo, je bilo nekoč v šolah še nekaj starih krščanskih manir.

No, odkar imamo nove obraze na oblasti, smo s šolstvom na psu. Prve dame vzgoje in izobraževanja, ki so produkt levega libertinizma, so nam pokazale, da si na položaju za to, da dobro služiš ali nanj prideš, ker goljufaš.

Sicer pa ne vem, zakaj bi se sploh še vrteli okrog teh dveh propadlih ministric. Tako šarmantni pa tudi nista.

Štrukelj

Šolstvo že dolgo komandira sindikalist Štrukelj. Odkar ni Gabra, je on vzel vajeti v roke. Je večni sindikalist, državni svetnik, simpatizer Združene levice in prvi abonent na nacionalni TV, ko gre za šolstvo. Če se na nacionalki nekdo pregreši z izjavo kot g. Kokalj v Tarči, ko je govoril o shizofrenosti slovenskega šolstva, prvi sindikalist takoj poskrbi, da nepridiprava, ki živi od javnega šolstva in o njem tako nemarno govori, nemudoma zaslišijo in pokličejo na odgovornost.

Tako so svoj čas delali politkomisarji. Očitno se njihov čas vrača preko sindikalnih zaupnikov.

Sindikalna spolna vzgoja

V brezvladju na šolskem ministrstvu so nekateri že začeli izvajati novi model spolne vzgoje, čeprav zakon še ni stopil v veljavo. Da slučajno ne bi kdo trdil, da Primc in Strehovec pretiravata z opozorili iz ameriške prakse. Verjetno bo v nadaljevanju šolski sindikat nadziral tudi področje spolnosti v šolah. Naj kar vnaprej povem, da raje dam šolo v postopek zapiranja, kot bi si to dovolil.

Sicer pa na to velja biti pripravljen v primeru, da pride na oblast Združena levica. Njihova obsesija je na vse, kar je cerkveno in krščansko. Kljub dejstvu, da so njihovi ideološki predniki morili in klali po slovenski zemlji — vsaj tako, če ne huje kot islamisti —, jim ni nerodno, da nam kar naprej sporočajo svoje revolucionarne ideje, zavite v celofan demokratičnega socializma. Če bi imeli kaj samospoštovanja, bi sploh ne nastali.

Vest

Če ne bi bil kristjan, bi začel verjeti, da so nekateri ljudje res brez vesti. Tako pa vem, da vest imajo, problem je samo v tem, kako so jo formirali in s čim jo napajajo.

Ko gledam sestopajočega ministra Vebra z oblasti — podobno je sestopal Kučan, pa še do danes ni sestopil! —, bi mu skoraj moral verjeti, ker se sklicuje na čisto vest.

Imeti čisto vest kot politik je že v načelu nekoliko bolj problem kot sicer. Imeti čisto vest v primeru Telekom in uporabljanju tajne obveščevalne vojaške službe za preverjanje “nacionalne” škode, v primeru Telekomove prodaje, pa je sámo po sebi nemogoče. To ni skregano z logiko, ampak z dejstvi.

Telekom/T-2/Zvon 1 in 2

Telekom je podjetje, ki ima na področju telekomunikacij v Sloveniji monopol iz časov komunizma. Tehnologija jim je omogočala, da so imeli dostop do slehernega državljana. Preko Telekoma se prisluškuje, zakonito in nezakonito. To je edino podjetje v tej državi, ki nas je sposobno vse nadzirati.

Zato se je tudi z vsemi sredstvi borilo proti konkurenci, med drugim tudi proti slavnemu T-2 in drugim. Tako ima vrsta telekomunikacijskih podjetij odprte tožbe do Telekoma, ker jim je onemogočal zdravo in normalno konkurenco.

To dejstvo v veliki meri pojasnjuje, zakaj je T-2 prihajal v likvidnostne težave in je moral preko Zvonov najemati kredite. Akterji T-2 se očitno niso zavedali, da imajo opravka z najtršim udbovskim jedrom. Ali pa so vedeli in so našli dobre osle v cerkvenih krogih, ki so jih potegnili v zgodbo, katere epilog je bil predvsem spraviti Cerkev na Slovenskem na finančna, ne na molitvena kolena.

Kako zakreditirati Cerkev

Zato se ni čuditi, da je prav iz krogov Združene levice in Vebrove stranke vedno znova mogoče slišati navajanje do štirikrat povečane vsote kreditov, ki so pokopali Zvonove.

Tudi ni čudno, da je iz krogov SD prihajala ideja o tem, kako zaplesti Cerkev na Slovenskem v problem vračanja kreditov, ki so bili večinoma najeti za T-2.

In končno je bil prav v času Pahorjeve vladavine sprožen postopek stečaja za Zvonove, čeprav so ti bili rešljivi. Če bi T-2 reševali z bistveno manj milijoni kot Probanko, Factor banko, Tuš, NFD in Petana ter še marsikoga s pravim pedigrejem, bi si tudi mariborska nadškofija drugače lizala rane. 

Telekom ni firma v nacionalnem, ampak v partijskem interesu, zato se bije takšna bitka za zadržanje tega monopola in iz strahu pred tujim operaterjem, ki bi Vebru & co. dokončno odrezali linije do slehernega slovenskega gospodinjstva. Prodaja  ali neprodaja Telekoma je slovensko podiranje ali pa dodatno betoniranje berlinskega zidu. V tem je bistvo problema in na njem lahko odleti tudi Cerar.