Referendum o posvojitvah, ki jih ne bo: Prepir za otrokovo senco

Histerija zaradi referenduma o izenačenju pravic istospolnih partnerjev s heteroseksualnimi doživlja vrhunec. Sklic izredne seje DZ in glasovanje, ali je referendum ustaven ali ne, jasno sporočata nasprotnikom, da referendum ne bi bil dopusten, ker krši enakopravnost. Odgovor, ali imajo prav, bodo pobudniki referenduma morali iskati na Ustavnem sodišču.

Keč je v posvojitvah

Pa zdaj sploh ne gre več za poroke. Te so postale sprejemljivejše tudi za nasprotnike. Zdaj gre za otroke. Da bi jih vzgajala starša istega spola, je po mnenju nekaterih bogokletno. Ker osebi istega spola ne moreta imeti biološkega otroka, ga lahko le posvojita.

In v tem je keč. V posvojitvah.

Pa sploh veste, koliko posvojitev imamo v Sloveniji na leto? V povprečju okrog 40. Od tega jih je med 15 in 20 opravljenih v tujini in so pri nas samo registrirane.

In ali veste, koliko parov čaka na posvojitev? Več kot 500. Med njimi še ni istospolnih, ker jim doslej ta pravica ni bila dana.

Čakalna vrsta

Če se bodo od zdaj naprej tudi istospolni pari postavili v vrsto za posvojitev, bodo — matematično gledano — prišli na vrsto čez kakšnih 12 let in pol. Marsikdo bo medtem obupal, se ločil ali celo umrl.

Posvojitve v tujini pa so istospolnim partnerjem dovoljene samo v primeru, če jih dovoli država, iz katere otrok prihaja.

Če bodo vztrajni istospolni pari torej potrpežljivo preživeli teh 12 let in pol in prišli na vrsto za posvojitev, pa bodo šli še skozi običajen postopek preverjanja, skozi katerega morajo vsi. Tudi tam se lahko marsikaj zatakne in do posvojitve ne pride.

Cirkus za kaj?

Danes torej v Sloveniji zganjamo cirkus za nekaj, kar se po moji oceni sploh ne bo dogajalo. Čez 15 let bomo v najboljšem primeru poročali, da imamo v Sloveniji enega do dva istospolna para, ki jima je uspelo posvojiti otroka, ki biološko ne pripada nobenemu od njiju.

Najprej so nasprotniki zbrali več kot 80.000 podpisov, na osnovi katerih je predsednik DZ moral dovoliti opravila za začetek zbiranja na upravnih enotah registriranih podpisov za formalni sklic referenduma.

Tudi Cerkev je napela vse sile in pred mašami, med njimi in po njih spodbujala svoje ovčice, naj vendarle oddajo svoj glas oz. prispevajo podpis. V nekaj dneh so jih zbrali zahtevanih 40.000. Vrste na upravnih enotah so bile tako dolge, da se jim je zrušil računalniški sistem.

A tudi druga stran ni počivala. Tudi oni so zbirali podpise za izredno sejo DZ. Tako so v četrtek po deseturni razpravi z udobno večino izglasovali, naj zbranih 40.000 podpisov počaka v škatlah. Referenduma zaenkrat ne bo. Ali bo, bo povedalo Ustavno sodišče. Protestniki, ki priznavajo samo klasično družino, se ponovno zbirajo pred sodiščem.

Kdo se s čim ukvarja?

• Četrt države se ukvarja s tem, kako z referendumom preprečiti nekaj, kar se v praksi tako ali tako ne bo dogajalo.
• Druga četrtina se ukvarja s tem, kako prvi četrtini preprečiti razpis referenduma, na katerem bi glasovali o tem, kar se v praksi tako ali tako ne bo dogajalo.

In kaj delata preostali dve četrtini?

• Ena se ukvarja z Vebrom, za katerega bo premier po tehtnem premisleku jutri povedal, kaj se bo z njim zgodilo.
• Zadnja pa — kot običajno — vse to nemo spremlja in čaka, da tudi ta slovenska blaznost mine.

Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v petek, 27. marca, na avtoričini spletni strani KaKa — Kako komuniciramo? pod naslovom Referendum o posvojitvah, ki jih nikoli ne bo. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorico.