Lahko prosim nehate poročati o nakladanju Tita Turnška?

• Sprava? Pozabite! Turnšek pravi: “Zakon vojne pravi, da se ovaduhe in izdajalce postreli, da zaščitiš lastne ljudi.”
• In še: “S kom naj se spravimo? Z nacistično Nemčijo? Z Italijo? Mi se lahko kvečjemu pomirimo, ampak spravili se pa ne bomo!”
• In še: “350.000 ljudi pod pragom revščine. Bo kdo odreagiral? Kje je meja? Pehajo nas v novo hladno vojno.”
• Je ta človek normalen? Hladna vojna? Streljanje izdajalcev? Licence to kill? Ali mar misli, da smo v vojnem stanju?
• In zakaj mediji mislijo, da morajo o teh militarističnih neumnostih poročati? Ker so se pač zgodile? Ker je res?

Svečka je dovolj

Kot lahko razberemo iz poročila na Delu.si in MMC RTV Slovenija, borci obeležujejo spomin na kruti dogodek konec marca 1945 v Jesenici na Cerkljanskem vsakih deset let.

(STA je še pred desetimi leti poročala, da ga obeležujejo vsakih pet let.)

Je primerno — ali celo potrebno — prirejati spominske slovesnosti na čast padlim (ali v ujetništvu ubitim) partizanom? Zakaj pa ne. Vsak naj si privošči toliko pietete, kolikor je hoče pokazati.

Desetletni intervali se mi zdijo primerni za te vrste pieteto. Ne vem sicer, zakaj tega ne uvedejo v Dražgošah. 

Moram pa tudi jasno in glasno povedati, da ne razumem, kako lahko nekdo pričakuje, da bo leta 2015 cela država delila z njim njegovo osebno zgodovinsko travmo, če so esesovci ali domobranci pred 70 leti pobili njegove prednike.

Kot pove že njen uradni naziv, Zveza združenj borcev obstaja zato, da bi propagirala “vrednote NOB”. Prav. Naj. V civilni družbi je vse dovoljeno, ne. Kot veteranska organizacija ima vsekakor svoj smisel.

(Mimogrede: ali ste vedeli, da je OF na internetu?)

Utišajte Turnška!

Nima pa smisla, da njen iz časa iztaknjeni (in iz prejšnjega, političnega življenja kompromitirani) predsednik posiljuje vso državo z militantnimi, militarističnimi, brutalnimi, fanatičnimi, časovno vulgarnimi izjavami.

Tit Turnšek uporablja besednjak, ki ne spada v današnji čas in v današnje razmere.

Še več! Govorjenje, da je v vojni treba postreliti izdajalce, in o pehanju v novo hladno vojno je sovražni govor, ker je pod krinko ohranjanja partizanskih vrednot hujskaški in razdiralen.

Če kdo ne vidi v tem tipičnega primera sovražnega govora, naj redefinira sovražni govor.

Res pa je, da manjka pravi naslovnik. S kom pravzaprav Turnšek polemizira? Koga nadira? Tega ne vemo natančno. A ravno zato je govorjenje o “vnovičnem vzponu fašizma”, dovoljenjem pobijanju izdajalcev in “odločnem” zavračanju sprave brezpredmetno in senzacionalistično nakladanje.

O tistih, ki brezpredmetno in senzacionalistično nakladajo, pa tako imenovanim resnim medijem seveda ne bi bilo treba poročati. S svojo predpotopno retoriko, ki je v bistvu na nivoju anonimnih internetnih komentarjev, Turnšek samega sebe marginalizira in peha v irelevantnost. Nobene potrebe ni, da bi ga kdorkoli citiral. Njegove izjave zastrupljajo ozračje. Da je Turnškovo nakladanje novica, vredna objave, je samo medijska utvara.