Hillary Clinton v zadregi zaradi zasebne elektronske pošte

Hillary Clinton na Twitterju sledi 2,96 milijona ljudi. Ker je objavila samo 132 tvitov in ker sama sledi le devetim, je to zelo veliko. Za avatar si je izbrala nekaj let staro fotografijo. Ta je že zdavnaj postala internetni mem. Na njej nosi temna očala in napeto strmi v svoj blackberry. Fotografija je bila posneta 18. oktobra 2011 na vojaškem letalu C-17 tik pred poletom z Malte v Tripoli. Clintonova, ki je bila takrat državna sekretarka, je zaradi libijske krize tja hitela na obisk. To je bilo le nekaj dni preden so uporniki ubili polkovnika Gadafija. Poleg te fotografije o njenem obisku v Libiji ne obstajajo drugi dokumenti. Posebni odbor predstavniškega doma ameriškega Kongresa, ki preiskuje dogodke v zvezi z libijsko krizo, od State Departmenta zahteva pojasnilo, zakaj o obisku, o katerem priča fotografija, ne obstajajo elektronska sporočila.

[email protected] ali [email protected]

Le zakaj Hillary Clintom ni marala elektronskega naslova State Departmenta? Ta naslov bi moral izgledati dovolj preprosto, nekako takole: [email protected] — toda namesto tega si je na dan, ko je zaprisegla kot nova državna sekretarka, Clintonova omislila zasebni naslov [email protected] (HDR so inicialke “Hillary Diane Rodham”, Rodham njen dekliški priimek.) Namesto uradnega strežnika, ki ga uporablja State Department in vsa zvezna administracija, si je nekdanja državna sekretarka izbrala tistega, ki ga so ga Clintonovi namestili v kleti družinske vile v Chappaqui v državi New York.

Za njeno potezo morda obstajajo številni upravičeni razlogi. Toda med njimi nikakor ne more biti nezaupanje do institucije, ki jo je sama vodila. Se je Hillary o zasebnem strežniku pogovarjala že med pogajanji, še preden je prevzela mesto zunanje ministrice? Je mislila, da lahko elektronsko pošto zavaruje bolje, kot bi to storili računalničarji State departmenta?

Za eno ali drugo trditev nimamo dokazov. Toda tak sistem komuniciranja kaže na to, kako politične dinastije ovirajo delovanje državnih služb, kadar postanejo njihov sestavni del. Povsem dopustno pa je sklepati, da se je Hillary Clinton vsa štiri leta službovanja v State departmentu pripravljala na kampanjo za predsedniške volitve, ki bodo v ZDA naslednje leto.

Druga pomlad Hillary Clinton

Navidez je bila Hillary Clinton izredno delavna zunanja ministrica. Porušila je vse rekorde v številu potovanj, prepotovanih kilometrov in državnikov, s katerimi se je rokovala. Hillary se je zabavala. V vseh štirih letih se ni vpletala v domačo politiko. Bilo je očitno, da je daleč stran od Washingtona uživala. Znana je podoba Hillary, ki pleše in pije pivo iz steklenice v nekem nočnem klubu v Kolumbiji. Ker je veliko potovala, se je začela manj ukvarjati s svojimi slovitimi pričeskami. Postala je bolj naravna in človeška, nehala je slediti strogim protokolarnim pravilom. Doživljala je drugo pomlad. Prav malo mar ji je bilo, če so se ji bolj videle gube let in od utrujenosti. Ameriški mediji so jo vzljubili. Postala je eden od najbolj priljubljenih ameriških politikov.

In vendar je poznejša, natančnejša analiza pokazala, da rezultati njene hiperaktivnosti pravzaprav niso izboljšali položaja Amerike v svetu. Deloma zato, ker je predsednik Obama skrbno skrival svoje karte in zunanjo politiko večinoma zaupal Pentagonu. Rivala demokratskih volitev iz leta 2008 pa tudi nista mogla pozabiti preteklih sovražnosti. Čeprav je bila prijazna in v javnosti skorajda sladka, sta bila Obama in Hillary še naprej sumničava eden do drugega.

Tudi zato se zdi neverjetno, da nihče iz predsednikove administracije ni opazil, da je Hillary Clinton med vodenjem enega od najpomembnejših ministrstev v državi uporabljala izključno privatno elektronsko pošto. Ko je New York Times objavil zgodbo, je predsednik Obama zatrdil, da tega ni vedel. Njegove besede so zvenele, kot da gre za še eno napako tajne službe, ki ga varuje.

Ne dovolj velik prekršek, ampak …

Čeprav Clintonova ni prekršila zakona, je očitno, da ni upoštevala navodil, ki za poslovanje z elektronsko pošto veljajo v zvezni administraciji. Za varovanje dostopa do pomebnih uradnih dokumentov, ki jih je pridobila kot visoka državna uradnica, ne pa kot državljanka, je Clintonova politčno odgovorna.

Med njenim ministrovanjem je FOIA (Freedom of Information Act) od State Departmenta od nje večkrat zahteval elektronsko pošto. Toda ker je uporabljala strežnik v kleti svoje vile, ne pa State Departmentovega, je bila njena elektronska pošta za FOIA nedosegljiva.

Uporaba zasebne elektronske pošte ni dovolj velik prekršek, da bi preprečil njeno kandidaturo za predsednico ZDA. Pot do Bele hiše pa ji lahko preprečijo nekateri problemi, ki so s tem povezani. John Cook, novinar spletišča Gawker, je diskrepanco v zvezi elektronsko pošto ministrice opazil že pred dvema letoma. Columbia Journalism Review je sestavil podroben seznam vprašanj, ki se odpirajo po New York Timesovem razkritju.

V torek je Clintonova med tiskovno konferenco dejala, da je zasebno eletronsko pošto uporabljala zato, ker se ji je zdela primernejša. Uporabljati en telefon je bolj preprosto kot uporabljati dva, je dejala. Razlaga bivše zunanje ministrice je spomninjala na logiko njenega soproga, ko je leta 1998 trdil, da ni imel spolnih odnosov z Monico Lewinsky. Le zakaj bi Clintonova morala uporabljati dva telefona, če bi poleg svoje uporabljala še elektronsko pošto State Departmenta?

Še bolj kot ta nespretna laž pa Američane skrbi njena trditev, da je že uničila polovico od 60.000 elektronskih sporočil in dokumentov, za katere je menila, da so nepomembni za zvezno administracijo. Clintonova je razložila, da je uničila samo sporočila v zvezi z njenim tečajem joge, poroko hčerke in smrtjo njene matere. Je pa tudi že povedala, da ne bo dovolila preiskave domačega strežnika, saj meni, da je sama sposobna presoditi, ali so dokumenti v njeni lasti za državo sploh pomembni.