Selfi palica je tretja roka za tretje oko
“Zur Zeit leider nicht verfügbar.”
- Pred kratkim sem dobil tako imenovani “selfie stick”. Recimo temu selfi palica. Zakaj?
- Stojalo oz. stativ to ni, ker ne stoji in ne statira.
- Trinog je seveda ravno toliko kot samorog.
- Čeprav je selfi palica okorna zadeva, ki zahteva obilo ročnih spretnosti in vaje, bi bil izraz selfi podaljšek še bolj okoren.
- Selfi je sicer seveda samostalnik, v tem primeru pa pridevnik (in ne rabi vezaja): katera/kakšna palica? Vi povejte, ali je lastnostni ali vrstni, jaz ne vem. Vem pa, da je pridevnik.
- Ne komplicirajmo. Niti en roza poni ne bo umrl, če bomo selfie stick prevajali tako, da bo spadal v kategorijo palic — tako kot ribiška, hokejska, golf, polo, pendrek ali fižolovka.
Günstig
Selfi palica znamke Rollei — se še kdo spomni Rolleiflexa? — je prispela iz Berlina. V zadnjem trenutku. V Media Marktih jih je že prej zmanjkalo. Tam zdaj beremo: “Zur Zeit leider nicht verfügbar.” MM-ova prvotna cena je bila 44,99€, v Saturnu pa nazadnje 35. Dobil sem zadnjega. Vsaj zadnjega črnega.
Tehnični podatki
Selfi palica je teleskopska, štiričlenska. Popolnoma zložena — če so vsi členi v osnovnem tulcu, ki je tudi komandni modul z gumbi — meri točno en čevelj; z enim izvlečenim členom meri 51 cm in pol; z dvema izvlečenima členoma 76 cm; popolnoma raztegnjena, s tremi izvlečenimi členi, pa dobrih 94 cm.
Od spodaj navzgor: on/off, signalna lučka za bluetooth, izbirni gumb za operacijski sistem (levo Android, desno iOS) in sprožilec. Posneto s Hipstamaticom: objektiv John S, film Ina’s 1969.
Skratka, selfi palica se s telefonom povezuje po bluetooth povezavi. Prižgeš, izbereš sistem, skonektaš s telefonom, fertik — in slikaš. Prvič. Naslednjič se povežeta sama.
Malo nerodno je polnjenje. Lahko bi bil na baterije, saj to ne bi bila taka silna teža. Pa ni. Selfi palica ima mini USB — bel kabel, yuck, priložen —, ki ga na drugi strani priklopiš v računalnikov USB.
Ko je nov, ga polniš eno uro.
Nastavek, ki ga montiramo na palico, ima standardni navoj, ki paše tudi na vse stative. Posneto s Hipstamaticom: objektiv Tinto 1884, film W40.
Nastavek za telefon — klip, držalo — je super. Z odvijanjem zgornjega gumba razpremo z gumo obložene čeljusti do velikosti telefona in ga zavijemo nazaj, da ga učvrstimo.
Če gre not moj 6 plus, gre not vse.
In kar je najbolje, nastavek za telefon ima na spodnji strani standardni navoj, s katerimi ga montiramo na palico — ali na katerikoli stativ.
Če gre not moj 6 plus, gre not vse.
Okorno. Or is it just me?
S selfi palico je veliko dela. Če se lotite fotografiranja, naj vam bo jasno, da bo trajalo kot pravi studijski fotosešn. Odviti in izvleči morate člene, jih zategniti, montirati nastavek, odviti čeljusti, vstaviti telefon, ga učvrstiti, nastaviti kót itd. itd. Če se recimo zmotite in ga vstavite tako, da gleda kamera v drugo smer, kot ste nameravali, ponovite vajo. Ni za fotografiranje hitro premikajočih se predmetov in oseb. (Pa saj tudi smartfoni sami niso.)
Za kaj je dobra selfi palica
Selfi palica še zdaleč ni primerna samo za fotografiranje selfijev. Ime je dobila zato, ker so selfiji pač popularni.
Za selfi ni treba do konca raztegniti palice in ne vem do kod iztegovati roke. Dovolj je že dobrega pol metra — toliko, da se samoportretirancu ne vidi naprej potisnjena rama in del nadlahti, in da se oblačilo na ramenu ne guba. Pa še izrez in rakurz sta boljša.
Posneto s Hipstamaticom: objektiv John S, film Ina’s 1969.
Grupak v Güjžini. V smeri urinega kazalca: Sebastjan Plavec, Peter Bratuša, Gregor Mesarič, MC, Marjan Lešnik, Mihael Sernec, Vladimir Bračko, Štefan Kušar, Branko Pavlin, Branko Šturbej, Roman Macun.
Selfi palica je praktična tudi za fotografiranje visokih ali visoko postavljenih motivov. Recimo Kidrič. Model mora biti visok blizu štiri metre: z do konca razvlečeno palico sem mu segel do trebuha.
Praktična je tudi za izzivanje usode. Tale je posneta skozi okno, čez nadstrešek in žleb, perpendikularno ob fasadi. Tresel sem se od strahu, da mi ne bi vse skupaj odletelo iz tretjega nadstropja.
Bonus
Domnevam, da je selfi palica zelo primerna na sprehodih. Pravim domnevam, ker še nisem hodil z njo po mestu (ali v naravi), no, vsaj v roki je nisem nosil z montiranim telefonom. Že zdaj pa vem, da bom našel veliko motivov, ki jih brez nje nisem dosegel.
Treba se bo naučiti gledati na novo.
Aja, še nekaj. Se že veselim prvega koncerta. Na posnetkih ne bo več poplesavajočih glav in dvignjenih rok s telefoni. Pa roke me tudi ne bodo več bolele od iztegovanja, če bom dolgo snemal. Se pa bojim, da me redarji ne bodo pustili na prizorišče, če bodo na vhodu pregledovali torbe in našli mojo selfi palico. Skoraj bi šel stavit, da se bo to zgodilo.
Aja, pa še nekaj. Otrokom ne dovolite, da preizkušajo selfi palico — zlasti ne raziskovalno in domišljijsko navdahnjenim fantom, mlajšim od osem let —, ker jo bodo najprej hoteli preizkusiti za hokej.
Aja, zdaj pa res samo še to:
Za fotografiranje (ali snemanje) priporočam LED video luč Amaran. Dela na šest AA baterij. Zraven dobiš difuzor in oranžni filter. Montiraš jo lahko na vsak stativ. Meni jo je priporočal Jože Suhadolnik. Dobra. Hvala, Joško.
