Radikalno liberalna in spravljivo konservativna apologija družine

8.3.2015 / 05:52 Komentiraj
Na vrsti je še drugi del o istospolnih porokah/posvojitvah, v katerih se zavzamem za panteistično koalicijo za družino.
NAROČI SE PRIJAVI SE

[Kolumna je napisana v 38 odstavkih. Vsak odstavek je tvitabilen, krajši od 140 znakov. Vsak tvit je slogan.]

  • Za razliko od Steinbucha — in še koga — mislim, da bi morali istospolnim zakonskim partnerjem podeliti pravico do posvojitve otroka.
  • Hormoni veselega pričakovanja ne bi smeli imeti zveze z racionalnim razmislekom o družbeni vlogi in pomenu družine in otrok.
  • Dajmo jim otežiti zadeve vsaj toliko, da se bodo geji ali lezbijke morali/e vsaj poročiti, če bodo hoteli/e posvojiti otroka.
  • Zavedam se, da je moj argument preveč preprost, da bi ga bodisi konservativci ali levičarji sploh hoteli razumeti.
  • Predvsem pa je moj argument za istospolne posvojitve tako premetèn in preprost in globoko moralen, da meji že na patetiko.
  • Namreč: posvojitev otroka je eno od ultimativnih dobrih del za nič in brezpogojna karitas do malega človečka, ki biološko ni vajin.
  • Kolikor vem, nikjer na svetu ne more posvojiti otroka samska oseba. Jaz sem tako liberalen, da bi celo to dovolil. Zakaj pa ne?
  • Posvojitev bi morali razumeti kot rekonstruktivno socialno dejanje, ki posnema katerokoli obstoječo medgeneracijsko situacijo.
  • Homoseksualna družina posnema heteroseksualno v socialnem smislu, ne pa tudi v psihološkem. Magari s posvojenim otrokom. Good enough.
  • Samski posvojitelj otroka ali ženska, ki rodi z OBMP, posnemata enostarševsko družino v psihološkem in socialnem smislu. Good enough.
  • Posvojitev je to, da že rojenega otroka, ki ni mogel biti biološko vajin, vzameta za svojega, kot da bi ga sama spočela in rodila.
  • Seveda pa posvojitev nima nič opraviti s seksom in razmnoževanjem in z vajinimi moškimi in/ali ženskimi spolnimi celicami in porodom.
  • Posvojitev nima nič opraviti z Mojzesom, papežem, Ireno Vadnjal in Iskrenimi, niti z Združeno levico in aktualno koalicijo.
  • Posvojitev je stvar dveh ljudi različnega ali istega spola, ki želita svojo ljubezen podariti otroku, ki biološko ni mogel biti njun.
  • Omogočiti posvojitev istospolnim parom bi okrepilo družino kot — khm — osnovno celico družbe, jo naredilo privlačnejšo, bolj feasible.
  • Družina je v krizi. A za to niso krivi LGBT, temveč družbeni problemi, ki se jih ne sami ne v dvoje ne v troje ne znamo ubraniti.
  • Mnoge težave, ki jih najbolj čuti družina, povzroča prav država, ki pa ne naredi nič posebnega, da bi družino obvarovala.
  • Državi se zdi pogosto pomembneje paradirati na področju človekovih pravic kot pa na področju zaščite družine.
  • Super, istospolnim parom ste podelili pravico do poroke in (morda) tudi posvojitve. Zdaj pa poskrbite še za tradicionalni tip družine.
  • Ta vlada mi gre na živce, z ekstremisti od pobudnikov novele ZZZDR vred, ki ne bi smeli imeti kaj iskati v DZ — ampak ne bom izbirčen.
  • Tudi vlada in socialni levičarji in politkomisarski korektneži naj ne bodo izbirčni. Naj prisluhnejo advokatom tradicionalne družine.
  • Treba je skleniti koalicijo za družino — neglede na to, kako si jo kdo predstavlja in kdo jo sestavlja.
  • Družina ima pozitivne multiplikativne učinke tako v demografskem in ekonomskem smislu kot tudi v kolektivno psihološkem.
  • Hočemo OBMP za samske ženske. Hočemo gej posvojitve. Hočemo enostavno, poceni, subvencionirano možnost posvojitve za vse. Hočemo vse.
  • Srečna družina je klasična, mavrična, OBMP. Z rojenimi Slovenčki ali posvojenimi Kitajčki. Don’t worry, be happy. Make love, not war.
  • Človek, ki si ni sposoben ustvariti in/ali ohraniti družine, je socialno in psihološko disfunkcionalen. Z mano vred. Geji in straight.
  • Gej oseba, ki si zna ustvariti in/ali ohraniti družino, je manj socialno in psihološko disfunkcionalna od straight osebe, ki tega ne zna.
  • Disfunkcionalni so lahko tudi ljudje, ki so si ustvarili in/ali ohranili družino. A to ni noben argument proti tradicionalni družini.
  • Idealna družina sta oče in mati, ki živita skupaj, dokler ju smrt ne loči. Ne norčujte se iz njiju, če se idealu ne morete približati.
  • Ne podcenjujte srečnih ljudi, ki v skladu s samimi seboj živijo po prevladujočih normah ali magari božjih zapovedih.
  • Poskusite se vživeti v ljudi, ki so našli svojo družinsko srečo, zdaj pa jim jo družba spodkopava.
  • Ljudem, ki so našli družinsko srečo, bolj kot modeli sami ni všeč propagiranje alternativnih družinskih modelov. Ne zamerite jim.
  • Če ljudem, ki so našli družinsko srečo, zamerite, jim v bistvu zavidate družinsko srečo.
  • Srečni poslušajo politkomisarske očitke, da ne marajo drugačnih. V resnici pa so samo užaljeni, da družba ne priznava njihove sreče.
  • Ponavljam poante: homo/hetero konflikt je nerešljiv samo za militantne. Eni in drugi se pomirite. Brigajte se raje zase.
  • Družine so fajn, kakršnekoli že so. In če že niso fajn, so pomembne. In če niso pomembne, so fajn.
  • Ne špegajte ljudem v spalnice in spovednice, ne posplošujte.
  • Z drugimi besedami, pokažite sočloveku spoštovanje.

PS: To kolumno/serijo tvitov posvečam še ne rojenemu Steinbuchovemu otroku.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE