Istospolne poroke (1.): Pravovernejši od Pontifexa

• Kaj mi preostane drugega, kot da napišem dvojno kolumno? Eno pro-LGBT, drugo pa proti političnim korektnežem, ki legitimizirajo materialno pravico enih na simbolično škodo drugih.
• V prvem delu zavrnem argumente nasprotnikov, ki se sklicujejo na Božjo besedo, kot neprilagojen anahronizem in jih pozovem k sproščenejšemu branju Svetega pisma (a ne v nasprotju z njim).
• V drugem delu pa razložim, zakaj je družina pomembna družbena zadeva, ki zahteva previdnejšo in spoštljivejšo obravnavo, kot je je zmožna Združena levica in obstoječa vladna koalicija.
• Skratka: čeprav so pravice homoseksualcev dandanes ena temeljnih človekovih pravic in čeprav družinske vrednote po drugi strani ostajajo eden od stebrov družbe, to dvoje ni nujno v nasprotju.
• Poanta: problem je nerešljiv samo za militantne. Eni in drugi se pomirite, brigajte se zase, ne špegajte ljudem v spalnice in spovednice, ne posplošujte. Ali z drugo besedo, pokažite sočloveku spoštovanje.

Primer Irene Vadnjal

Čeprav smo slutili, da bo na to temo veliko napisanega, se je začelo vendarle presenetljivo — z razmišljanjem dotlej tako rekoč neznane Irene Vadnjal (vsaj kot publicistke), objavljenim na spletni strani NSi.

[Tukaj je link do mojega arhivskega izvoda.]

Kot je razvidno iz priloženega, se s tekstom ne strinjam. Kljub temu pa mislim, da je NSi naredila napako, da ga je dan po objavi umaknila. Razlogi so, mimogrede, naslednji:

• Ko nekaj objaviš, stoj za tem. Tudi če je za javno mnenje sporno, ne stiskaj repa med noge.
• Po drugi strani tekst ni bil tako sporen ali vsaj ne neobjavljiv, da bi ga bilo treba cenzurirati.
• Čeprav stran NSi ni medij, je kljub temu grdo cenzurirati tekste, da bi dosegli nek PR efekt.
• Internet ni izgovor, da lahko objavljeno izbrišeš, ker se pač (delno) dá. To je zažiganje papirja.

1 Mz 2, 24

Vadnjalova začne bogaboječe, a kljub bibličnim stališčem še kar benigno:

“Zakonska zveza je najstarejša Božja ustanova. Bog je ustvaril enega moža in eno ženo. ‘Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril. Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: “Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita.”’ (1 Mz 1, 27–28). In še: ‘Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno meso.’” (1 Mz 2, 24)

Skratka: “Ne človeška, Božja pot je prava in prinaša blagoslov,” pravi prijazno Vadnjalova — vendar že v naslednjem stavku lansira ogorčeno in malodane panično tirado proti feminizmu in “homoseksualnemu lobiju”:

“Zakonsko zvezo so poskusile uničiti feministke, ki so trdile, da je zakonska zveza zapor za ženske. Ste opazili, da je to gibanje kar poniknilo? Seveda, veliko ustanoviteljic feminizma se je namreč poročilo! Danes [pa] hoče zakonsko zvezo, ki je v celotni zgodovini človeštva poroka med enim moškim in eno žensko, uničiti homoseksualni lobi. Pred enim desetletjem ni bilo niti ene države na svetu, ki bi dovolila poroko homoseksualcev. Leta 2003 so istospolne poroke uzakonile Nizozemska, Belgija, Kanada in Massachusetts v ZDA. Homoseksualni lobi preprosto hoče uničiti zakonsko zvezo kot takšno. Ne želijo si dobiti istih pravic kot večina, ampak želijo doseči razvrednotenje pojma zakonska zveza.”

Zato, ker? Ne in še enkrat ne!

Ali se heteroseksualni pari poročajo — ali, Bog pomagaj, vsaj živijo na koruzi — zato, ker tako uči Sveto pismo? Ne. Človek mora biti res globoko veren (da ne rečem verski fanatik), da se poroči zato, ker Sveto pismo pravi, da se morata moški in ženska množiti. Ne in še enkrat ne.

Ravno v tem je intelektualna, filozofska, eksistencialna, literarna lepota Svetega pisma, ki jo lahko dojemamo celo kot ateisti: Skriptura namreč govori o tem, kar je v človeku večno, globoko vanj vsajeno, o spletu čustvenih, psiholoških, moralnih, socialnih, kulturnih, bioloških imperativov, po katerih se ravna, arhetipskih faktov in metafor, ki so bile beseda na začetku in jih še danes, na koncu, ne razumemo popolnoma. Vse to človeka vodi k samemu sebi, v notranjost, in v skupnost, navzven, k drugemu in k drugim.

Ampak dovolj filozofiranja in eksistencialij! Razumeti Mojzesa dobesedno pomeni, da si ostal na nivoju izvoljenega ljudstva izpred pet tisoč let. Pomeni, da ga ne razumeš dobro. Ne razumeš ga prav. Razumeti Mojzesa pomeni, da ga znaš interpretirati. Seveda vse to piše v Svetem pismu — ampak ne jemljite tega tako, kot da ste pravkar prečkali Rdeče morje in se vam toži po egiptovskih loncih mesa! Ne prihajajte mi danes z Mojzesovimi izjavami, ko govorite o današnji družbi in stresate neumnosti o vplivu homoseksualnega lobija.

Bog mi je priča

Pripisovati zle namene zagovornikom istospolnih porok — komu točno? LGBT osebam? medijem? laični družbi? Združeni levici? koaliciji? —, da hočejo ne več ne manj kot uničiti družino, je nesmisel. Res je, da v resnici zagovorniki ne vejo čisto dobro, kaj pravzaprav delajo — razen da legitimirajo in legalizirajo pravice homoseksualnih. Toda Bog mi je priča, da to preprosto ni njihov namen.

Poudarjam: ne namen. Zaton družine je collateral — postranska škoda kapitalističnega gospodarstva, postsocialistične letargije, kriznega menedžmenta vsakega posameznika in pritiskov, pod katerimi se znajde, izobraževalnega sistema, pop kulture, lifestyle pogruntavščin, tehnologij, ženske emancipacije, delavske emancipacije, človekovih pravic, globalizacije, podnebnih sprememb, bla-bla-bla.

Ne s tem. Prosim. Ne z Mojzesom. Ne verbatim.

Tim Cook

Ireni Vadnjal povem samo še tole:

Najbrž niste Mac in/ali iPhone/iPad userka, toda morda ste že slišali za Timothyja D. Cooka, predsednika uprave Appla. Tega sicer ne obeša na veliki zvon vsak dan, vendar mu ni nerodno javno povedati, da je homoseksualec. Po mnenju tistih (medijev), ki radi sestavljajo top lestvice, velja za najvplivnejšega geja na svetu.

In naš vrli Tim — ki se zaveda, da njegova beseda nekaj pomeni in da lahko z zgledom opogumi tiste, ki svojo spolno naravnanost skrivajo — je nedavno rekel, da je to, da je gej, največji “Božji dar”, ki ga je lahko dobil.

Bolj mojzasti od Mojzesa

Cooka omenjam, ker bi rad Vadnjalovi in vsem drugim followerjem božjega učenja sugeriral, da se jim ni treba držati Svetega pisma kot pijanec plota — še posebej ne Stare zaveze: tega vsekakor pomenljivega, a ne preveč didaktično primernega Rocky Horror Picture Showa. Ne bodite bolj mojzasti od Mojzesa. Ne bodite bolj papeški od papeža. Za državljanke in državljane bo bolj blagodejno, če boste vsaj približno gledali na te stvari tako, kot gledajo Američani, ki jim pri vsej njihovi socialni frivolnosti — in obenem konservativnosti, seveda, ker tudi to še kako dobro znajo — res ne morete očitati, da se kot nacija požvižgajo na Boga očeta in na Kristusove nauke.

Sprostite se.

Resnično, povem vam: ne bodite pravovernejši od Pontifexa. Vaš Bog je resda ustvaril človeka po svoji podobi — vendar ga je tudi obdaril s svobodno voljo. In človek je v nekaj tisočletjih to dodobra izkoristil, zato se je v tem času marsikaj spremenilo: med drugim tudi to, da sta spolna privlačnost med moškima in spolna privlačnost med ženskama postali nekaj običajnega — če že ne večinskega — in socialno sprejemljivega tudi za tiste, ki jim do tega ni.

Prihodnjič naprej.