Včasih sem mislila, da za otroka ni hujšega kot haribo

Po skoraj dvanajstih letih se vseh — sploh pa tistih, ki jih družno nismo uresničili — ne spominjam več. Spominjam pa se, da sva imela resen plan, da bo otrok jedel zelenjavo, sladkarij pa ne. To se nama je takrat zdelo popolnoma uresničljivo. Tako rekoč mala malca. Zelenjavo doziraš na dnevni bazi. Ne ponujaš bonbonov in čokolad, zraven pa vsem, ki imajo stik z otrokom, jasno in glasno daš vedeti, kakšna je politika.

Otroci srečajo otroke, starše pa sreča pamet

Šlo je do vrtca. Potem pa se je zgodil moment “jaz bi tudi to kot drugi” in je bilo konec romantike. Otrok je srečal druge otroke, naju pa je hvala bogu srečala pamet.

Danes vsi trije jejo zelenjavo, sladkarije pa tudi. Kot njihova mama mislim, da je to okej. Čeprav so sinovi istih staršev in iste vzgoje, ima vsak drugačen odnos do sladkarij. Srednji bi se prodal za bajadero, najmlajši bi jo prodal srednjemu, najstarejši pa bratsko razdelil na tri dele. Srednji je najbolj sladkosneden. Najmlajšemu je za sladkarije pravzaprav vseeno in mu več pomeni šov. Najstarejši pa ima sladkarije sicer rad, ampak je zraven sposoben misliti še na kaj drugega kot na to, da jih bo čim prej zmazal.

Nabiralništvo

Režim je tak, da je doma zelenjava vedno na voljo, sladkarije pa skoraj nikoli. Zato so fantje hitro ponotranjili idejo nabiralništva. Nabirajo povsod, kjer se kaj najde — pri babicah, na rojstnih dnevih, v garderobi po telovadbi, kadar gremo kam na obisk…

Včasih pa tudi pri skoraj devetdesetletni sosedi Julki, ki ima rada otroke, otroci pa njo.

Vital: O, Julka, živjo! A danes imaš kaj?

Julka: Kaj pa bi, Vital?

Vital: A veš, zadnjič sem ti rekel, da kupi haribo bonbone. A si jih?

Potem ga vidiš, kako sedi na klopci, žveči bonbone, binglja z nogami in stari gospe razlaga vse sorte. Če ni to pri vsem tem cukru, ki je v igri, primer zdravega odnosa do življenja?

Preveč tuhtanja ni dobro

Svoje čase sem mislila, da za otroka ni hujšega kot haribo. Danes sem prepričana, da nam neprestano razmišljanje, kaj bomo dali v usta in česa ne, škodi bolj kot sladkor (da o glutenu sploh ne govorim). Preveč tuhtanja ni dobro — ne samo za otroka, tudi za familijo ni dobro. Pa še vse Julke tega sveta so potem nesrečne in osamljene.

Pomembno je imeti sistem. Ne samo glede sladkorja, ampak glede vsega. Pa da to naučiš otroka.

Ekscesi so okej, problem so navade. Pa še med njimi imamo lahko kakšno slabo – kot eksces med vsemi, ki nam jih je uspelo premagati ali se jih nekako ubraniti. Dobra mama je sproščena mama. Takšna, ki recimo ne komplicira. Haribo gor ali dol.

Opomba: Tekst je objavljen tudi na avtoričini spletni strani Tina in fantje pod naslovom Včasih sem mislila, da za otroka ni hujšega kot je Haribo bonbon. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorico.