Uboga Nemčija! Ubogi Janša!
Kršitev meja širi in redefinira tisto, kar je dovoljeno. Možno. In normalno. In kar velikokrat ne bi smelo biti sprejemljivo. Možno. In normalno. Kar bi moralo ostati prepovedano. In sankcionirano.
Prestavljanje meja se nam kar naprej dogaja pred očmi tudi v polju družbenega. V Sloveniji. In v EU. S takšno hitrostjo, da se mi zdi, da mnogi tega sploh niti ne zaznavajo več. Ali morda nočejo zaznavati. Vzemimo za primer nekaj zadnjih dni. Podajam zgolj nekaj primerov.
Primer 1: Grška zgodba
Ker evropske dolžnice, tako kot Slovenija, niso dojele, da pri sporu med Grčijo in EU gre v bistvu za njih, so Grke pustile na cedilu. Kar sicer še ni kršitev meja. Je pa vsekakor nerazsodno.
Je pa kršitev meja nekaj drugega v tej zgodbi: namreč obnašanje Nemčije. Kajti Schäuble, za katerega je EU projekt njegovih osebnih vrednot in ki je najprej za vrat stisnil Grke, nato Nemce, na koncu pa še člane svoje stranke, je, ko je v parlamentu pojasnjeval, kako mora Nemčija znova in znova reševati evropski projekt — uboga Nemčija! —, izrekel tudi misel o tem, da Grčija kot članica EU ne more delati tega, kar sama hoče. Ni sicer izrekel, a je iz povedanega jasno, da lahko in mora delati to, kar hoče Nemčija. In “sveta trojica”.
To je seveda kršitev meja. Dodatna kršitev pa je, da so nemški poslanci in poslanke to stališče pozdravili z aplavzom. Kar kaže na to, da Nemčija odprto in odkrito odreka suverenim državam EU in njihovim legitimno izvoljenim vladam samostojnost. Da odprto, ne več prikrito, kaže, da je ona tista, ki določa delovanje vlad držav, ki so članice EU. Kar je usodna prestavitev meja. Ne le za Grčijo. Ampak za vse države EU. Ki seveda niso odreagirale. Pa bi morale. Zdaj lahko pričakujemo, da bo v prihodnosti vsaka država po potrebi deležna enake obravnave. Da bi EU kdaj postala skupnost enakopravnih držav, lahko kar pozabimo. Oziroma pozabijo. Tisti, ki so še gojili sanjarije o EU kot tovrstni skupnosti.
Primer 2: Poročilo KPK
Izvedeli smo, da je poročilo KPK o Janši odpravljeno, ker je bila Janši kršena ena od človekovih pravic. Če pustimo ob strani, da bo Janša kmalu postal osebek z najdaljšim seznamom kršenih človekovih pravic — ubogi Janša! —, je poduk jasen: pravna država v Sloveniji je postala poligon izigravanj in merjenja moči različnih “domačij”. Kar je Janši uspelo dokazati, je to, da je njegova “domačija” v tej državi največja. Najbolj razširjena. Najbolj dodelana. Najmočnejša.
Preiskava o izvoru premoženja JJ se bo seveda nadaljevala. V pogojih in časovnih okvirih, ki bodo onemogočili, da bi se karkoli razkrilo. In JJ bo ostal čist. Kot je bil vedno. Kot dobro zloščena srebrnina. Preiskava mu ne bo dokazala ničesar. Na kar se bo v prihodnosti redno skliceval. To, da ne zna pojasniti izvora svojega premoženja, ne bo pomembno. Kot ni že zdaj.
Primer 3: NLB
Medja se pohvali, da je NLB poslovala uspešno in ustvarila 65 milijonov evrov čistega dobička. Ob tem seveda ni povedal nič o tem, koliko iz navedenega dobička bo šlo nazaj državi ali (prevaranim) varčevalcem. Kot ni povedal tudi nič o tem, kako, kdaj in v kakšnih višinah si bodo uslužbenci NLB navedeni dobiček delili. Kot nagrade za uspešno poslovanje.
Meje so spet premaknjene tako, da normalizirajo nedopustno: najprej izsili, da te država dokapitalizira, seveda v prevelikem znesku, če je le mogoče; nato razglasi pozitivne rezultate poslovanja za svoj lastni uspeh; in nato si še razdeli nagrade za uspešno poslovanje. Da bi kaj vrnil tistim, ki so ti pomagali iz godlje, seveda pozabi. Kdo bi bil v takšnih stvareh malenkosten. Lepo vas prosim!
Primer 4: Flassbeck ali TVS
V nedeljo zvečer so nas na prvem programu nacionalke obvestili, da Grčija ni izvedla zahtevanih reform in da jo to v prihodnosti še čaka. Kar je v nasprotju z ugotovitvijo že omenjenega nemškega profesorja ekonomije Flassbecka, ki je povedal, da ne gre za to, da Grki ne bi izvedli reform, ki jih je predpisala “sveta trojica”, ampak da so jih izvedli, vendar pa so bili njihovi rezultati nasprotni od pričakovanih.
Zdaj je treba izbirati med mnenjem TVS in Flassbecka. Jasno, da gre verjeti Flassbecku. Ki pa ga žal v Sloveniji pozna le malokdo. Kdo bi upošteval tiste, ki vedo. Ki so stvar naštudirali. Ali imajo mednarodne znanstvene reference. Mnenje pri nas krojijo lokalneži. Katerih znanje je blizu nule. Ki pa delajo na televiziji. In imajo moč.
Primer 5: Dokapitalizacija
Jazbecu uspe prepričati vlado, da je bilo pri dokapitalizaciji slovenskih bank vse v redu. Milijarda gor ali dol res ni pomembna. Gre pač za stvar metodologije. Vlada se pusti prepričati. O kakšni resni preiskavi ne duha ne sluha. Saj milijarda v današnjem slovenskem finančnem stanju očitno ni noben denar. Vsaj ne tak, ki bi ga bilo treba jemati resno.
Sklep: Človek se lahko samo boji, kaj se bo zgodilo ta teden.
