Z SDS ali brez: slovenščina ob dnevu materinščine
- Ob mednarodnem dnevu materinščine se je Delo pošalilo s člankom o stanju stvari v slovenskem jeziku.
- Slovenščina za telebane: Delova lektorica je ob tem postregla z nekaj praktičnimi, hudomušno kontroverznimi nasveti.
- Pa še to: v nasprotju s prepričanjem lektorjev Jezikovna policija še kako obstaja. (Res pa je, da nima kdo ve kakšnih pooblastil.)
Ob tej namerni, očitni, samonanašajoči se napaki se v naslovu Poleg navedenega, bi moral ta naslov biti brez vejice skriva še ena. Gre za besedo, ki je v vsakdanjem izražanju noben normalen človek ne bi uporabil: “navedeno” namreč paše v birokratske tekste pravnikov (odvetnikov, sodnikov) in uslužbencev upravnih enot. Pa še tam ni pravega razloga zanjo.
Seveda pa lektorjev ta jezikovna žagovina v medijih ne moti. Da so le vejice pravilno postavljene.
S/Z je samo knjiga Rolanda Barthesa
Lektorica glede predlogov “s” in “z” svetuje: “Če bomo predlog izgovorili skupaj z besedo, pred katero stoji, s pravopisnimi pravili ne bo težav.”
Že, že. Ampak zakaj potem na Delu zagovarjajo pravilo, da je treba pisati “s SDS”? Češ: pred besedami, ki se začenjajo z nezvenečim soglasnikom, mora biti “s”. Pa kaj? “SDS” izgovarjamo “es-de-es”, zato ne rečemo “ses-de-es”, temveč “zes-de-es”.
To seveda ni nič bolje od pravila, ki ga zagovarja (in uveljavlja) lektorska služba RTV Slovenija. Ne vem sicer, kaj tam porečejo na Delovo “s”/“z” pravilo, a dejstvo je, da tam kratice sklanjajo: “SDS”, “SDS-a” ali “OZN”, “v OZN-ju”.
Vsaj v pisanih besedilih kratic ne sklanjamo. Kratice so v vseh sklonih enake. Kolikor namreč vemo, se sklonljive besede spremenijo na koncu, prve črke besedne zveze, ki tvorijo kratico, pa vedno ostanejo iste.
Značilno in nepotrebno je tudi, da lektorji težijo piscem in govorcem, da je pravilno “dvomiti o nečem”, “dvomiti v nekaj” pa narobe. Who cares?
Zahtevajmo raje sanacijo in dokapitalizacijo slovnice!
Še nekaj primerov odvečne zaskrbljenosti:
Človeka tudi ne bi moglo manj zanimati — niti komitentov NLB —, ali je prav: “Vem zakaj.” ali: “Vem, zakaj.”
Morda pa je Delo z navedbo in slikovnim prikazom domnevno nepravilnega slogana hotelo s svojo obsesivno normativnostjo še kaj zaslužiti.
Jezik na tem nivoju nikogar ne briga. In prav je tako — ali vsaj normalno. Moj najljubši jogurt je recimo tisti z grobo, naravnost obupno slovnično napako. Na etiketi namreč piše: “domači jogurt … vanilija … s čokoladnimi krogljicami”. Aja? Pregeljk? Moj bog! Pa je vseeno odličen.
Vsem uporabnikom slovenščine ob dnevu materinščine voščimo lep dan. Ne bomo pa zato objavili simbolične fotografije cvetličnega aranžmaja/tihožitja s SSKJ. To bi bolj pasalo na naslovnico Dela — in tudi bolje povzelo vsesplošno skrb za jezik.
