Divji Zahod in sod smodnika: Zakaj oblasti molčijo o vaških stražah?

7.8.2019 / 06:10 2 komentarja
Fenomen vaških straž je grozeča nezaupnica, ob kateri si navdušeno mane roke kaotičnih razmer željni vodja opozicije.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Upravičeno lahko domnevamo, da slovenska politika ne želi ali ne zna reagirati na pojav spontanega organiziranja vaških straž, kjer posamezniki ob meji na lastno pest urejajo situacijo z begunci. Razen evforičnih vzklikov iz vrst SDS se do tega ni opredelil noben vidni slovenski politik.

Tudi če bosta Marjan Šarec ali Borut Pahor v svojih populističnih gagih iz sebe iztisnila kakšno anemično priložnostno in previdno svarilo pred jemanjem pravice v svoje roke, dlje od kratke povedi najbrž ne bosta prišla.

Pa bi morala. Zrela oblast bi pohitela z opozorilom, da njen aparat deluje in zadostuje. Že zato, da zaščiti verodostojnost policije in vojske.

Ideja vaških straž je grozeča nezaupnica, ob kateri si navdušeno mane roke kaotičnih razmer željni vodja opozicije.

Uspavana četrta veja oblasti

Z nereagiranjem na problem vaških straž predsednika Republike in Vlade delata dve napaki: v svoji indolenci to dopuščata in legitimirata, obenem pa ne branita tistih, ki delo na meji opravljajo zavzeto in s pooblastili.

No, naletela bosta na še eno težavo: vmes je Policija pojasnila, da delovanje vaških straž ni kaznivo — in s tem na stežaj odprla vrata vsem mogočim vardam in političnim špekulantom.

K temu izdatno prispeva tudi uspavana in dezorientirana četrta veja oblasti. Povejmo brez ovinkarjenja in olepšav: slovenski novinarji niso zmožni niti tega, da bi na politično oblast naslovili vprašanje o pojavu vaških straž.

Šest vprašanj je že zastavljenih. Ministrici za pravosodje Andreji Katič in ministru za notranje zadeve Boštjanu Poklukarju jih je zastavila Alternativna akademija. 

Novomeška PU je v javni izjavi povedala, da vaškim stražam ni mogoče oporekati, dokler ne ogrožajo varnosti ljudi. Temu je pozneje pritegnila generalna direktorica policije Tatjana Bobnar v za zdaj edinem prispevku Nine Mrzlikar na TVS.

Povejmo brez ovinkarjenja in olepšav: slovenski novinarji niso zmožni niti tega, da bi na politično oblast naslovili vprašanje o pojavu vaških straž.

Spontana simbioza

Uredniki in novinarji so na politiko naslovljena vprašanja o legalnosti vaških straž vrgli v koš, svojih pa niso zastavili. To je samo še indic več, da delujejo v spontani simbiozi z oblastjo.
Da so naslovniki morda na dopustu, ne more biti dober alibi, saj jim novinarji radi sledijo tudi na počitnicah, kot sem pred dnevi ugotavljal v tekstu TV Slovenija na preži z Mahničem: prosti čas in poslanstvo javnega servisa. Nekaj maloštevilnih komentarjev smo sicer dočakali. Toda Ali Žerdin je v sobotnem Delovem komentarju zgrešil poanto:

»Zgodovinski, politični in ideološki humus, na katerega je padla domislica, da bi zaradi migrantske grožnje veljalo ponovno ustanoviti samoorganizirane vaške straže, je ploden in globok. Pognojen je z ideološko brkljarijo, ki je deloma sprejemljiva tako za desnico kot tudi za levico. V jedru te brkljarije pa je vprašanje nasilja. Natančneje: ali še velja, da ima državni aparat monopol nad uporabo nasilja[?] Skušnjava, da bi se odrekli tej definiciji, ni lastna zgolj desnici, temveč ideje o rabi nasilja pri spreminjanju skupnosti bivajo tudi na levici.«

Nepotrebna Žerdinova redukcija obstoja vaških straž na morebitno »ideološko brkljarijo« — čeprav je protagonist vaške straže z njo res povezan zaradi domobranskih insignij in neposrednih povezav s SDS — zamegljuje dejanski problem.

Spomnimo se primera romske družine Strojan. Pri revoltiranih domačinih v Amnrusu ni bilo ideološkega ozadja. Šlo je za kolektivno histerijo, v kateri so celo nadzirali in ustavljali konvoje policijskih vozil.

Tudi ni bistven izziv, ali ima državni aparat »monopol nad uporabo nasilja«. Ali ni odgovor samoumeven?

Pojav parastruktur je poseg v institucionalni red in delovanje pravne države, v kateri ukrepe nadzora meje izvajajo državni organi. Samoorganizirane enote same po sebi niso povezane z nasiljem. Z njimi je nekaj hudo narobe, četudi njihovi pripadniki ne vihtijo nožev in mitraljezov.

»Stvari moramo vzeti v svoje roke«

Pojav organiziranih parastruktur je poseg v institucionalni red in delovanje pravne države, v kateri ukrepe nadzora meje izvajajo državni organi. Samoorganizirane enote same po sebi niso povezane z nasiljem. Z njimi je nekaj hudo narobe, četudi njihovi pripadniki ne vihtijo nožev in mitraljezov — in če to skrivajo pred javnostjo in izvajajo mimikrijo kot štajerska varda.

Dokler ta pojav minimaliziramo na posameznike, ki se se domnevno samo prosto gibljejo ob meji, ne bomo prišli do jedra težave.

Že sama organizacija in formiranje posameznikov, ki želijo kontrolirati begunce, bi morala zbuditi nelagodje, ne pa potencialna kazniva dejanja — recimo uporaba orožja ali predstavljanje posameznikov kot uradnih oseb, do česar verjetno nujno prihaja in kar želi politična desnica prijazno predstaviti kot hvalevredno in v ničemer problematično pomoč policiji.

Dopuščanje in normalizacija

Z dopuščanjem vaških straž normaliziramo nekaj, kar lahko že jutri izbruhne kot požar.

Včerajšnji komentar po strelskem obračunu v Teksasu na spletni strani 24ur.com — ubitih je bilo vsaj 20 ljudi, storilec pa je pred tem spisal rasistični manifest in ga objavil na spletu — lahko razumemo kot simptom.

Pasivnost do vaških straž in sovražnega govora se že racionalizira in ljudi opogumlja. Tako kot v Ameriki — ob neoviranem dostopu do orožja — žanje »uspehe« Trumpovo sovraštvo do Mehičanov in drugih priseljencev.

Anonimus s spleta predvidljivo sprejema omenjene dražljaje domače politike: Slovenci potrebujemo dostop do orožja, ker je preveč migrantov in kriminala — zato moramo stvari vzeti v svoje roke. Glede na nedavno sporočilo slovenske policije, da je to dovoljeno, je to zelo pričakovano.

Redukcija vaških straž na prostočasne sprehajalne aktivnosti, kot implicirata mnenje policije in strašljivi molk oblasti, se lahko hitro sprevrže v eksplozivno situacijo.

Samooklicane paravojake smo na nek način potrebovali. Če jih ne bi bilo, bi si jih morali izmisliti. Zakaj? Legitimiranje vaških straž šefice policije — brez trohice distanciranja — daleč prekaša grožnjo obskurnih nadzornikov meje. To lahko pomeni samo, da so že razglašene kot družbeno sprejemljive.

Če bo pri tem ostalo — brez reakcij Pahorja, Šarca, Katičeve in Poklukarja — in celo šefov strank, kar se trenutno dogaja —, bomo lahko ugotovili tole: Cerarjeva vlada je legitimirala »tehnične ovire«, Šarčeva pa je kljub prvotnemu nasprotovanju ograji — ob novih 40 kilometrih, kupljenih v Beogradu pri Jelinčičevem pajdašu — k temu dodala še vaške straže.

Kaj še potrebujemo za dopolnitev vtisa, da se nevarno približujemo maniram Divjega Zahoda?


OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v ponedeljek, 5. avgusta 2019, pod naslovom Molk oblasti ob vaških stražah in njegova eksplozivna narava. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE