Enakost spolov pa te bolane fore!

Točno 23. julija ob 12:40 me je Facebook obvestil, da z neko objavo oz. videoposnetkom (spet) »kršim standarde skupnosti glede sovražnega govora«. Problematičen je bil moj komentar posnetka spornega nogometnega prekrška za enajstmetrovko.

Šlo je za tekmo mladih turških nogometašev (U-14) med Galatasarayem in Istanbulsporjem. Prekršek za najstrožjo kazen — ki ga sploh ni bilo — je dosodila sodnica. Ženska. Kapetan ekipe, ki je streljal enajstmetrovko, pa je namerno brcnil mimo gola. V skladu s fair playem.

Občutek za fair play je v domeni Nadjaza, ki je pri moških — po mnenju Freuda in Kohlberga (oba sta glavni avtoriteti na področju proučevanja moralnega razsojanja) — močnejši kot pri ženskah. Razlike v strukturi Nadjaza so zaznavne že pri najstnikih.

Ta teza je tisto, kar najbolj muči in jezi feministke — in ravno jaz sem tisti, ki najbolj vztrajno izpostavlja to za ženske, za feminizem in za vso to LGBT ideologijo neljubo zakonitost. In zato sem tako osovražen.

Filozofi kot noji

Ob tem naj še dodam, da sem napisal knjigo Šport skozi psihoanalizo (2001), v katerem freudovsko trdim — torej akademsko interpretiram —, da je gol na nezavedni ravni simbol vagine. Fenomen fair playa pa razlagam skozi Ojdipov kompleks in tvorbo Nadjaza. To temo tudi predavam na mednarodnih (znanstvenih) konferencah in kongresih.

Facebook pa me je cenzuriral, blokiral!

No, feministke so na Filozofski fakulteti pred leti dosegle odpoved konference o filozofiji športa in borilnih veščinah — in to zato, ker sem bil predviden kot eden od predavateljev.

Nedavno sem bil na tematski konferenci Slovenskega filozofskega društva na temo »mesto etike v družbi«. Ker tudi etika (tako kot fair-play) gravitira v Nadjaz, sem zbranim predavateljem (in predavateljicam) in občinstvu namignil, da bi moral biti — če je že tema etika — na tnalu tudi spol.

Moja diskusija je bila še posebej nadležna prisotnim ženskam. Najbolj glasni sta bili Cvetka Tóth in Smiljana Gartner), ki nikakor niso sprejele teze, da so ženske manj moralno razsodne kot moški in da je žensko moralno razsojanje (zaradi narave kastracijske kompleksa) torej drugače koncipirano.

V bran so jim stopili še nekateri lojalni kolegi. Seveda ne tisti, ki so čutili, kaj je bilo v tistem kontekstu moralno pravilno. Moralno prav bi namreč bilo reči:

»Res je, Vodeb ima prav, ženske so res moralno manj razsodne kot moški in drugače koncipirajo svoje moralne odločitve. Freud in Kohlberg sta to izpostavila in tudi konsistentno utemeljila.«

Ampak nihče od prisotnih (filozofov) ni niti pisnil. Glave so kot noji tiščali v pesek, pravzaprav v parket Slovenske matice, kjer je srečanje potekalo. Repenčile so se samo užaljene filozofinje in nek mlad filozofski »vajenec«. Pa pustimo to.

Naveza FDV-Mirovni inštitut

Poanta mojega današnjega pisanja je v tem, da izpostavim absurdnost koncepta cenzure tako imenovanega sovražnega govora.

Kot kritični mislec sem bil v svojih več kot desetih letih na Facebooku že velikokrat cenzuriran. Nazadnje sem dobil en mesec blokade zato, ker sem posnel video/vlog s komentarjem o neprimernosti Alenke Ermenc za načelnico generalštaba Slovenske vojske. V videoposnetku nisem žalil ne nje ne nikogar drugega, temveč sem strokovno razlagal teorijo (postkonvencionalnega) moralnega razsojanja v povezavi s spolom. In to temo lahko suvereno predavam kjerkoli, na katerikoli fakulteti/univerzi, tudi Oxfordu ali Harvardu.

Nekaj stvari, ki jih verjetno ne razume popolnoma, lahko razložim tudi Jordanu B. Petersonu, vodilnemu svetovnemu antifeministu.

Seveda sem omenil Ojdipov in kastracijski kompleks in tudi znamenito (in še bolj nadležno) zavidanje penisa. Šlo je za akademski diskurz s konsistentnim jedrom in legitimnimi psihoanalitičnimi koncepti.

Toda Facebook to cenzurira. Budno Spletno oko, ki mu poveljuje naveza FDV-Mirovni inštitut, je urgiralo tudi na YouTube — in tudi YouTube mi je video umaknil. Seveda sem naložil nov posnetek!

Spoštovana oba predsednika, če bereta Fokuspokus: če bi bil jaz na vajinem mestu, v vajini funkciji, bi me bilo groza! (Moj someščan, kulturnik »Poza«, je v tem kontekstu popolnoma nepomemben. Ker vem, iz kakšnega testa je in do kam seže.)

Homoseksualnost in pedofilija

Ampak kalvarije tistega nesrečnega torka, 23. julija, še ni bilo konec. Nekaj minut za obvestilom o enomesečni blokadi sem dobil obvestilo o še enem svojem domnevnem primeru sovražnega govora.

Pred štirimi meseci me je nekdo vprašal o povezanosti homoseksualnosti in pedofilije. Pogosto se dogaja, da me ljudje na Facebooku kaj sprašujejo. Domala vedno odgovorim in tudi tokrat sem. Odgovoril pa sem tako, kot lahko odgovorim vsakič in vsakomur na kateremkoli nivoju, tudi v akademskem diskurzu, znotraj psihiatrično-psihoterapevtske psihološke stroke. Le da sem bil tokrat radikalno skop.

Odgovoril sem samo: »Moška homoseksualnost in pedofilija sta v visoki korelaciji. Drugega ne morem reči.« Ker je to pač res in ker je po svoje logično. Ni se mi dalo na dolgo in široko razlagati.

Nekateri geji, ki prihajajo k meni na strokovno-svetovalne ali psihoterapevtske pogovore, so mi povedali, da njih same ali mnoge druge geje vleče v pedofilijo. Njihov objekt želje so otroci — dečki in deklice —, saj je to pogosto strukturni del etiologije homoseksualnosti, ki se napaja iz nezavednega strahu pred žensko. 

Tem gejem sem tudi povedal, zaradi katerega oz. kakšnega etiološkega, torej potlačenega, nezavednega jedra se jim to dogaja. Hkrati sem jim tudi zabičal, da naj dečke pustijo pri miru, ker jim bodo uničili življenje.

Spomnim se nekega geja, ki mi je priznal, da ima tudi pedofilska nagnjena. Razložil sem mu, zakaj se mu to dogaja, sem mu pa tudi zagrozil, da bom šel na Policijo, če izvem, da se je lotil kakšnega dečka.

Zgroženo je priznal, da bi se v tem primeru — že če bi se samo nameraval spozabiti — sam prej ubil, in obljubil, da kaj takega nobenemu fantku ne bi naredil. Zagotovil mi je, da se nikoli in za nič na svetu ne bo spozabil.

Ideološke tendence

Poudariti želim, da če nekdo dá strokovno mnenje, to ne more in ne sme biti sovražni govor. Tudi režimsko diktirani umik kolumne Vesne V. Godina v Delovi Oni, ko je kritično ošvrknila Sonjo Šmuc in so feministke spet znorele, se v normalni državi ne bi smel zgoditi. In tudi nad tem bi se morala oba predsednika zamisliti. In vsi politiki. Predvsem levi.

Za konec pa naj še povem, da sem popoldan — še vedno tistega usodnega 23. julija — od Facebooka dobil še en opomin zaradi sovražnega govora. Očitno so imeli ta dan moji feni in (feministične) fenice izbruh akutne alergije name. 

Namreč: članek z videom o znamenitem ruskem tekmovanju v klofutanju — ki ima v nezavednem ozadju namero (simbolne) kastracije — sem pospremil s pikro (psihoanalitično) modrostjo, ki se je dotikala feministične zahteve po enakosti spolov:

»To tekmo bi morali imeti tudi pri nas — v času feminističnega projekta Mesto žensk. In (oba) spola bi izenačili! Uff, to bi jih decinje fasale! Enakost spolov pa te bolane fore.«

Spola pač nista enaka in nikoli ne bosta! Te ideološke tendence feministk in legebitrovcev bi morali razgraditi in nevtralizirati v svobodnem, necenzuriranem akademskem diskurzu zato, da bi se aritmetična sredina prijetnosti življenja v družbi dvignila.

Pri nas pa je svoboda govora — vključno z akademskim (torej znanstveno-teoretskim) diskurzom — tako rekoč prepovedana ali cenzurirana. Na drugi strani pa je govor alternativnih spiritualistov — torej norcev, ki blestijo v oddajah à la Klepet ob kavi (na TV3) ustoličen kot mainstream. Groza!