Naloga moje generacije je, da premaga odpor do politike

Znašli smo se v paradoksalni situaciji. Politika se ne more lotiti reformnih ukrepov, ki bi opolnomočili tudi širše sloje prebivalstva, ne pa samo zaprtih interesnih skupin, ki obvladujejo že skoraj vse družbene podsisteme — gospodarstvo, kulturo, medije, visoko šolstvo…

Obenem pa opažamo nezanimanje za politiko med mladimi. Njihova nezainteresiranost je v eklatantnem nasprotju z izjemno politično ozaveščenostjo vrstnikov v večini držav evropske (pol)periferije — od Španije mimo Italije do Poljske ali če hočete Ukrajine.

Toda ta paradoks je le navidezen. Politizacija družbe je samo druga plat neučinkovitega sistema, ki onemogoča civilno delovanje politično organiziranih državljanov.

Apatija je strup

Obstaja več definicij politike. Za namen te kolumne recimo, da gre za miroljubne vzvode za reševanje problemov, ki izhajajo iz sobivanja v kompleksni in pluralni družbi.

Denimo, da bi s stališča običajnih državljanov demokracija izgledala nekako tako: če hočeš rešiti problem, ki se tako ali drugače dotika sfere javnega sobivanja, se organiziraš v družbeno koalicijo, da bi zadevo izboljšal. Za uspeh je nujen vsaj en predpogoj: da lahko računaš na odzivnost drugih družbenih skupin in posameznikov.

Splošna apatija, ko nikogar ne zanima nič, kar se dogaja onkraj njegovega plota, je zato strup za demokratično sobivanje.

Toda na podobno težavo za uveljavljanje pobud naletiš, če je javni prostor razdeljen, razparceliran na sovražno razpoložene skupine.

Aktivna manjšina je hiperpolitizirana

V okoljih, kjer je večina državljanov apatičnih, aktivna manjšina pa je hiperpolitizirana po linijah sektaške razdeljenosti, obstaja velika verjetnost, da se bo vsak zapleten problem, ki ni vpisan v simbolne koordinate plemenskih sporov, neuspešno potegoval za pozornost javnosti.

Če v takih razmerah konkretna pobuda postane domena ene skupine, si lahko s tem hitro najde prostor pod žarometi. Toda možnosti za uspešno rešitev se s tem zmanjšajo, saj se bodo ostale skupine avtomatično postavile proti njej.

Pobuda je lahko uspešna samo, če si jo določena politična skupina postavi visoko na seznam prioritet in nato izsili njeno rešitev v zapletenih pogajanjih z drugimi skupinami. Toda to se zgodi redko — in še to samo v primerih, če so pobudniki blizu odločevalcem znotraj posamezne politične skupine.

Klientelni sistem proti civilni sferi

Tako se ustvarja klientelni sistem: družbene skupine se prodajajo političnim opcijam, ki v zameno rešujejo njihove probleme. S tem pa se skupine odpovejo samostojnosti in se spremenijo v njihove nekritične navijače.

V takšni “plemenski” politiki teži logika stvari k temu, da se javni prostor spreminja v areno za navijaške spopade. Namesto argumentiranega soočanja različnih pogledov in angažirane, fokusirane razprave o konkretnih problemih dobimo situacijo, v kateri se civilna sfera izgublja.

Polje političnega je močvirje?

Razprava je morda možna, vendar ostaja depolitizirana. Problem, ki ni dojet kot političen, pa bo zelo verjetno ostal nerešen. To je splošno pravilo. V okoljih, kjer je politizacija dojeta kot nekaj negativnega, bodo državljani težili k temu, da probleme predstavijo na nepolitičen način in s tem sami onemogočijo njihovo rešitev. Izkušnje jim namreč govorijo, da je polje političnega močvirje, iz katerega nič ne pride živo.

Konkretni problemi se bodo kopičili, ljudje pa bodo hrepeneli po  nekem tehnokratskem sistemu, ki bi lahko vse to rešil. Toda v demokratični družbi tudi tehnokracija ne more biti uspešna, saj bo slej ko prej podlegla v navzkrižnemu ognju plemenske politike, za sabo pa ne bo imela trdne družbene koalicije, ki bi jo ščitila in podpirala.

Zato je skoraj logično, da takšne razmere rojevajo avtoritarne reflekse. Zdi se namreč, da lahko le “trda roka” razreši probleme, ki so se nakopičili v družbi.

Tako nekako bi orisal začarani krog, v katerega je zašel slovenski politični sistem. Mislim, da je naloga generacije, ki ji pripadam, da ga razbije. Toda da bi bila temu kos, bo morala premagati odpor do politike, ki je globoko vpisan v njen družbeni genom.