Stranka Zdravka Počivalška: Kdor pridno dela, naj tudi yeah-yeah-yeah

29.7.2019 / 06:10 Komentiraj
Ljudski umetnik zdrave pameti ali podjetništva, ki se mu za razliko od drugih ne zdi, da mora pomisliti, kaj bo bleknil.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Zdravko Počivalšek, minister za gospodarstvo naprej v Cerarjevi vladi in zdaj še v Šarčevi, bi lahko postal novi predsednik SMC. To je zelo zanimiva in poučna ideja, ki marsikaj pove o slovenskih družbenih vrednotah.

Dotični gospod se mi ne zdi tako nesporno antipatičen, kot si ga predstavlja urbana in/ali kulturniška srenja. Nekdanji direktor Term Olimia, znan tudi kot tako imenovani bademajster — čeprav si ga sam bolj kot v oranžni majici in plastičnih šlapah predstavljam v Delozinem kombinezonu —, je namreč za začetek človek, ki se je na lanski Prešernovi proslavi zapisal v zgodovino s stavkom: »Mi smo generacija, ki je zrasla na motu, da kdor ne dela, naj ne jé

S tem je spravil ob živce predvsem prenekaterega prekarnega kulturnika in svobodnega umetnika, pa tudi tudi mnoge, premnoge ljudi drugih socialnih statusov, poklicnih profilov ter inteligenčnih stopenj.

Kaj je delo? Kaj je jelo?

Da brez dela ni jela, je star slovenski pregovor, o katerem se pač nima smisla kregati. Že mogoče, boste porekli: toda definiraj delo in korelacijo med pridnostjo in sitostjo! Je tudi umetnost delo? Je delo tudi umetnost? Sme človek, ki se ukvarja s kulturo, moralno in/ali ekonomsko pričakovati, da bo na ta račun kaj jedel?

To je tisto, kar so kulturniki in umetniki zamerili Počivalšku. Pozabil je namreč, da je taka samoumevnostna izjava lahko zlahka razumljena narobe, še posebej v kontekstu Prešernove proslave.

Tako je minister nehote pritrdil učinkovitim in skoraj vsem všečnim, a za lase privlečenim izvajanjem Vinka Möderndorferja, ki je tisto leto (2018) že imel malo manj epohalen govor kot prvič leto prej.

Iz ene vlade v drugo

Minister Počivalšek pa je znan tudi po tem, da je populariziral novodobno skovanko »ekoteroristi«. To besedo je leta 2016 uporabil za okoljevarstveniške nasprotnike gradnje Magnine lakirnice v Hočah — domnevno »na prvovrstnih kmetijskih površinah« —, ki jo je v nadaljevanju kakor za koga uspešno sforsiral.

Seveda je uporabil hudo in ostro besedo. A dejstvo je, da pri slovenskih civilnih iniciativah — pa če gre za čisto vodo in zrak, ptiče in pajke, volke in medvede ali zazidljive parcele in kulturnozgodovinske spomenike — nikoli ne vemo, v katerem grmu tičijo njihovi zajci.

V tem smislu je minister Počivalšek nekakšen ljudski umetnik zdrave pameti ali gospodarstva ali pač podjetništva, ki se mu za razliko od drugih politikov ne zdi potrebno dvakrat premisliti, kaj bo bleknil.

Ne trdim, da rabimo več takih. Niti ne trdim, da takih politikov sploh ne bi smelo biti. Politika je več od te dileme, kaj si upaš reči. Na vsak način pa je ta preprostost, predrznost ali lahkomiselnost, kakorkoli že temu hočete reči, Počivalškov adut. Je pa tudi razlog, da se tako rekoč sprehaja iz ene vlade v drugo. In to kot član stranke, ki je na prejšnjih volitvah prepričljivo zmagala, na zadnjih pa tako rekoč pogorela in potem še bolj sramotno nazadovala.

Da si je Cerar za gospodarski resor omislil ravno njega, je še nekako izpadlo kot presenetljiva, toda posrečena headhunting trofeja. Da pa je Počivalškov rok trajanja podaljšal še Šarec, pa je glede na premierov populizem in podobne, četudi za spoznanje bolj suurbano sofisticirane kmečke modrosti, ki jih stresa, pa se zdi že kar logično.

Še ena šansa. Pa še ena …

Podobno se zdi logično, da so novinarji začeli naklepati, da bi Počivalškov predsedniški prevzem SMC lahko potegnil za seboj težave v koaliciji, ker da bi Zdravko Dren stranko lahko bolj približal desnemu polu ali bog ne daj celo vstopil v španovijo z SDS.

Na prvi pogled je to možno. Pa ne samo zato, ker je desničarski propagandni stroj takoj zgovorno in prozorno sumljivo napadel že sámo misel, da bi SDS hotela imeti kaj opraviti s Počivalškom. Ampak zato, ker sodeč po njegovem profilu in imidžu Počivalšek ni človek, ki bi kdo kaj dal na malenkostna politična načela in na narcizem majhnih razlik, od katerega živijo slovenske stranke.

Niti ni po mojem tip človeka, ki bi tako kot Cerar hotel biti hvaležen Šarcu, da mu je dal še eno šanso. V tem smislu mu prerokujem še dolgo in multiresorno politično kariero. Počivalšek je novi Erjavec.


Opomba: Kolumna je bila prvotno objavljena v tiskani izdaji Večera v nedeljo in na spletni strani Večera v nedeljo, 28. julija 2019, pod istim naslovom. Verzija na Fokuspokusu je editirana.

Screenshot skladbe Gregorja Strniše na YouTubu, sestavljene iz posnetka Počivalškovega znamenitega rekla. Ogledate si ga lahko na zgornji povezavi.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE