Židan se je še bolj zapletel: Slovence da ogrožajo zamejski Slovenci

23.7.2019 / 06:08 1 komentar
Motiti se je človeško — ampak politiki se ne motijo. Tudi kadar ga pobiksajo, niso pripravljeni umakniti svojih besed.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Potem ko sem v tekstu Židanov lapsus in mediji: Fenomen psa čuvaja, ki ne zalaja na gospodarja pretresel škandalozno opazko Dejana Židana in pri tem problematiziral medijsko protekcijo in nedotakljivost nekaterih politikov, se je z veliko časovno distanco le našel prvi novinar oz. novinarka, ki je predsednika Državnega zbora in Socialnih demokratov konkretneje povprašala o smiselnosti stališča o ogrožanju obstoja lastnega naroda, če beremo tuje knjige, ne pa slovenskih.

Tako je Tanja Gobec prejšnjo nedeljo v oddaji Politično s Tanjo Gobec z zamudo reševala novinarski ceh pred tem, kar sem opisal kot Sherlockov sindrom — da naši psi čuvaji neradi zalajajo, ko imajo opravka z osebo, ki jo poznajo.

Pričakovali bi, da bo Židan ob izzivu komentarja za najširšo javnost svoje stališče omilil ali umaknil. Motiti se je pač človeško.

Ampak ne. Politiki se ne motijo.

Ne, to pa ne!

Kdo za božjo voljo bi pri zdravi pameti razlagal, da našemu narodu pretita internacionalizacija in globalizacija in da »vsak pogovor, ko ne uporabiš pristne in klene slovenske besede, ogroža naš obstoj kot naroda«, kot je komentiral v sumljivo polomljeni slovenščini?

Toda tako kot v Sloveniji nasploh ne gojimo politične kulture, tudi naši politiki ne prevzemajo krivde in odgovornosti in ne priznavajo napak — kaj šele, da bi odstopali s funkcij ali sprejemali sankcij. Tudi kadar ga pobiksajo, niso pripravljeni obžalovati in jih umakniti svojih besed. Ne, to pa ne!

In tako je samozavestni Židan v pogovoru s Tanjo Gobec kar vztrajal pri svojem:

»Morate se zavedati, da sem govoril na vseslovenskem kongresu našim zamejcem. Jaz poznam, kaj se dogaja. Vedno manj jih govori slovenski jezik in enostavno kot slovenska skupnost marsikje tudi izginjamo in želel sem poudariti, da ob tem, da podpiram globalizacijo, podpiram tudi tole, da mednarodno delujemo, so pa tudi tveganja …«

Tako kot v Sloveniji nasploh ne gojimo politične kulture, tudi naši politiki ne prevzemajo krivde in odgovornosti in ne priznavajo napak — kaj šele, da bi odstopali s funkcij ali sprejemali sankcij. Tudi kadar ga pobiksajo, niso pripravljeni obžalovati in jih umakniti svojih besed. Ne, to pa ne!

Lažna dilema

S ponovitvijo svoje teze je predsednik parlamenta kar sam zanikal vse tiste — tudi novinarje —, ki so njegove besede razumeli samo kot nepomemben lapsus. Zdaj, ko vztraja pri svojem, ga s tem ne morejo več najbolje opravičevati.

No, Židan si je mimogrede premislil glede nevarnosti globalizacije in internacionalizacije — kar je zelo pohvalno —, je pa zato izpostavil »tveganje«. Skratka, našim zamejcem predsednik še naprej svetuje, naj ne ogrožajo obstoja slovenskega naroda z branjem »tujih knjig«, temveč naj raje berejo slovenske in v vsakdanji komunikaciji uporabljajo naš jezik, ne pa tistega, ki jih obkroža. 

Židanu še vedno ni potegnilo, da je dilema med »tujimi knjigami« in »domačimi knjigami«, kot jo je disjunktivno zastavil, lažna in zgrešena. Seveda potrebujemo oboje.

V Mladini pa so opazili, da je predsednik DZ »v pojasnilu svoje izjave o ogroženosti obstoja slovenskega naroda zaradi branja tujih knjig pozabil na skrb za rodilnik«:

»Če v tem času ne govorimo slovenščino [sic!], če ne beremo slovensko knjigo [sic!] takrat, ko je mogoče brati slovensko knjigo, v bistvu ne skrbimo zadosti za nekaj, kar pa je pomembno.«

No, pustimo slovnico. Če napotek zamejcem beremo dosledno, takoj opazimo, da je z njim svojo začetno tezo omilil. Prvotno je šlo za to, da naši zamejci ogrožajo obstoj slovenskega naroda, če ne govorijo slovensko, zdaj pa ostaja samo pri očitku, da »ne skrbijo zadosti za nekaj, kar je pomembno«.

To je precej manj od ogrožanja narodove substance in še vedno preveč kot obtožba.

Zamejci ogrožajo obstoj naroda

V tem nerodnem vztrajanju in neposipavanju s pepelom pa je Židanu uspelo še nekaj. V svojem pojasnilu je očitek namreč omejil predvsem na zamejce.

Če upoštevamo zožitev konteksta in sklicevanje na to, da je nagovarjal prav zamejce, je njegova obtožba še dodatno komična.

Verjeti, da obstoj slovenskega naroda ogrožajo pripadniki narodne skupnosti, ki živijo izven državnih meja, in obtožiti njih, da premalo govorijo in berejo slovensko, predstavlja nedostojno in nesramno dejanje, ki je najbrž tudi pogosto v nasprotju z dejstvi.

Židan se je od svoje nerodne izjave ogradil s tem, da se je še bolj nerodno zapletel.

Seveda pa ima pa spet srečo — kot jo politiki imajo zelo pogosto —, da novinarjem ni mar ali da marsičesa niti ne opazijo.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v ponedeljek, 22. julija 2019, pod naslovom Židanov kiks: ko je težko priznati napako. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE