EastEnders: 30 let imitacije življenja ali “Vedno gre za skupnost.”

V torek, 19. februarja 1985 ob sedmih zvečer, je bila na BBC-jevem prvem televizijskem programu na sporedu prva epizoda nove dramske nadaljevanke EastEnders. 

Začela se je tako, kot se spodobi: v 40. sekundi so trije moški — Arthur Fowler, Den Watts and Ali Osman — vdrli v zanemarjeno stanovanje na Albert Squareu 23 in v njem odkrili nepremičnega Rega Coxa. Rega že tri dni ni nihče videl in njegove sosede je skrbelo, kaj se je zgodilo. V naslednjih petih minutah so potem nastopili (skoraj) vsi glavni junaki: Pauline Fowler (ki jo je igrala gospodična Brahms iz Are You Being Served?), Kathy Beale, njen sin Ian, njegova babica in Kathyjina tašča Lou Beale, Kathyjin soprog Pete, opravljivka Ethel, zdravnik dr. Legg, Denova žena Angie (Den in Angie sta publikanca, lastnika puba Queen Victoria), Alijeva žena Sue (Ali in Sue sta lastnika okrepčevalnice oziroma caffa), Paulinina in Arthurjeva hčerka Michelle ter zlonosni rasist in falot Nick Cotton, za katerega se je čez natanko 30 let izkazalo, da je brutalno pretepel Rega ter mu ukradel vojaške medalje, ki jih je pretopil v mamila; resnica se včasih morda res obira, vendar vedno pusti dolgo senco. Reg, ki je kasneje umrl v bolnišnici, je bil prva izmed Nickovih žrtev. Nick je svoje zločine tik pred smrtjo priznal svoji bolj ali manj svetniški materi Dot. Bolj ali manj, kajti vse je relativno: ubil ga je namreč nečisti heroin, ki mu ga je v nekem bloku v Hackneyju priskrbela prav mati, umrl pa je v istem stanovanju, kjer je pretepel ubogega Rega. Nemesis, tako ali drugače.

Prvo epizodo EastEndersov je gledalo 17 milijonov gledalcev, najvišjo gledanost pa je nadaljevanka dosegla na božič naslednje leto, ko je Den Angie izročil odvetnikovo pismo z zahtevo za ločitev: to epizodo je gledalo 31 milijonov gledalcev. Tista številka, z besedo, je enaintrideset milijonov. Zdaj so časi seveda drugačni, modernejši, vendar pa številke za EastEnderse niso zanemarljive, saj se vrtijo okoli 8 milijonov (pred desetimi leti so padle na 5 milijonov).

Odgovor na Corrie

EastEnders sicer je — in ostaja — BBC-jev odgovor na drugo, četrt stoletja starejšo žajfnico (milnato opero ali, kot se jim reče danes, "neprekinjeno dramsko nadaljevanko") na največji britanski komercialki, ITV, namreč Coronation Street; prva epizoda Corrie je bila na sporedu 9. decembra 1960.

Vseh izvirnih triindvajset junakov tega zelo posebnega kosa londonskega bližnjega vzhoda, East Enda, sta zasnovala dolgoletna scenaristična in producentska sodelavca Julia Smith in Tony Holland. Odločitev za vzhodni London je bila pragmatična: tako Smithova kot Holland sta bila Londončana, viktorijanski trgi vzhodno od Cityja pa so ponujali ne samo potrebno kuliso, ampak tudi lokalne karakterje. Ter, seveda, vsakršne nuklearne družine/klane, ki v resnici poganjajo zgodbe. Oziroma, kot je dejala Lou Beale v tisti prvi epizodi: “Vedno gre za skupnost.” Skupnost, seveda, v kateri vsakdo pozna vsakogar, opravljanje je mazivo, kri pa gorivo vsakdanjega življenja. Vse življenje v EastEndersih je v fiktivni vzhodnolondonski občini Walford (poštno številko E20, ki jo ima Walford, je dosti kasneje prevzel olimpijsko-nakupovalni kompleks v Stratfordu in tako je fikcija postala meso in se naselila med nami), še posebej pa na lokalnem trgu, ki se mu pravi Albert Square; kam drugam — recimo v West End — se hodi zelo poredko, šele v zadnjih nekaj letih pa so mlajši prebivalci začeli hoditi "ven", kar v njihovem primeru pomeni Shoreditch. Insularnost je vsekakor boljša za introspekcijo. (Ko junaki začasno ali za vedno zapustijo EastEnderse so sicer dosti bolj avaturistični in se preselijo kar najbolj daleč, najraje v Združene države ali na Novo Zelandijo, če je pa sila, pa vsaj na Portugalsko.) 

Dejstvo je sicer, da je bila takšna vizija vzhodnega Londona anahronistična že vsaj od leta 1957, ko sta Michael Young in Peter Willmott objavila sociološko študijo Family and Kinship of East End (Družina in povezanost v East Endu). V Bethnal Greenu sta recimo odkrila “bogat svet družbenih odnosov, mrežo odvisnosti in vzajemne podpore, ki je bila ključna za odpornost ljudi, ki so jim grozile slabo plačane in negotove službe”, vendar pa sta opozorila, da je ta svet začel izginjati zaradi povojne obnove vzhodnega Londona ter selitve mlajših prebivalcev v nove soseske v grofiji Essex.

Ampak vseeno: Smithova in Holland sta EastEnderse zasidrala v prav ta “bogat svet družbenih odnosov”.

Ali se kaj ni zgodilo?

Ne, zgodilo se je pravzaprav vse. 

Najboljši primer za to je Ian Beale, ki ga že od prve epizode naprej igra Adam Woodyatt (podobno dolg staž ima samo še Letitia Dean, ki igra Sharon Watts, vendar pa si je Deanova vzela dva daljša dopusta; številne druge junake, predvsem mlajše, je igralo več igralcev, tudi po trije različni, čeprav seveda ne naenkrat.) 

Ian je lokalni poslovnež z velikanskimi pretenzijami, v glavnem pa je kuhar. Zdaj je lastnik restavracije, okrepčevalnice (tiste, katera lastnika sta bila Ali in Sue), chippieja oziroma prodajalne ocvrtih rib in krompirčka, ter stojnice s sadjem in zelenjavo, ki ga je podedoval od svojega očeta Petea in s katero je pravzaprav začel svoj podjetniški vzpon. V epizodi v sredo je šel že petič pred matičarja — drugič z isto žensko, Jane. Obenem se je nadaljevala travma zaradi smrti njegove hčerke Lucy, ki je bila ubita ali umorjena lani, na veliki petek. Tik pred poroko mu je nekaj zaupnega hotel povedati njegov dolgoletni nasprotnik Phil Mitchell, Sharonin soprog, vendar pa mu ni, saj se jima je pridružil Philov sin Ben, ki je Ianov polbrat, ker se je Kathy po Petovi smrti poročila s Philom (pred tem pa je Peta pustila). Kathy se je z Benom pred petnajstimi leti sicer preselila v Južno Afriko in je tam umrla v prometni nesreči, Ben pa se je vrnil v London; pred nekaj meseci je sicer prišel iz zapora, ker je bil obsojen za uboj Heather Trott, najboljše prijateljice Shirley Carter, s katero je imel Phil burno razmerje, preden se je poročil s Sharon, Shirley pa ga je na poročni dan ustrelila. Sharon, po drugi strani, je bil najprej poročena s Philovim bratom Grantom, vendar ga je prevarala s Philom, saj ni vedela, če se je odločila »za pravega brata«. Sharon in Grant sta bila lastnika Queen Victorie; kasneje je bila publikanka mati Phila in Granta Peggy Mitchell, ki je pub potem nevede prodala Sharon (s katero sta se vzajemno sovražili), za Sharon pa je bil publikanec Phil, ki ga je prodal Micku Carterju; lastništvo lokalov, podjetij in vsakršnih nepremičnin je v EastEndersih zelo fluidna stvar. Prva članica družine Carter na Albert Squareu je bila sicer Shirley, Mickova sestra, za katero se je izkazalo, da je v resnici njegova mama, in ki je prišla po sledeh svojega bivšega Kevina Wicksa ter njene hčerke Carly in sina Deana; Kevin ni bil oče nobenega od teh dveh otrok, je pa bil nečak Pat Butcher, še ene nekdanje lastnice puba. Pat je bila nekdanja prostitutka in prva žena Ianovega očeta Peta. S prostitucijo sta se sicer ukvarjali še Patina posvojenka Janine Butcher ter Rainie Cross (ki je s Philom popivala in kadila crack kokain). Ian je obema plačal za seks, z Rainie pa je spal celo tik pred poroko z Denise Fox, v katero je bil do svoje smrti zelo zaljubljen Kevin Wicks; Ian in Denise se potem nista poročila. Sestra Rainie Cross je Tania Branning, ki je bila poročena z Maxom Branningom, znanim prešuštnikom. Od vseh Maxovih skokov čez plot je bil najusodnejši tisti s svakinjo Stacey; njegov sin Bradley je kmalu po razkritju te zveze omahnil v smrt, ker je hotel prevzeti odgovornost za smrt Archieja Mitchella, s katerim je bila takrat poročena Peggy, Archieja pa je ubila prav Stacey, ker jo je Archie posilil. Ian je doživel živčni zlom in bil nekaj časa brezdomec, posle pa mu je speljala Lucy, na katero je prepisal svoje premoženje. Ko se je vrnil domov in ozdravel, mu je finančno pomagala Janine, ki je ravno takrat podedovala veliko denarja, sicer pa je bila tako ali drugače odgovorna za smrt dveh svojih soprogov, namreč Barryja Evansa, ki je bil sicer sin novega soproga Pat Butcher, in Michaela Moona. Patin mlajši sin je bil David Wicks, ki je imel afero z Ianovo prvo soprogo, Cindy. Cindy je mati dvojčkov Lucy in Petra, vendar pa je bila Iana tako sita, da je najela poklicnega morilca, da bi se ga znebila. Ian je poskus umora preživel, David pa je Cindy pomagal, da je s sinovoma — Petrom in starejšim Stevenom, ki ni Ianov, ampak je bil njegov oče Simon Wicks, Davidov polbrat — pobegnila v Italijo. Po Cindy se je Ian na silvestrovo 1999 poročil z Mel, ki jo je v zakon "prepričal" tako, da se ji je zlagal, da ima Lucy raka; Mel ga je pustila med poročno zabavo. Melin brat Alex Healey je bil vikar v lokalni cerkvi in je imel afero s Kathy, ko se je njen zakon s Philom začel krhati. Po Mel je bila na vrsti Laura, s katero je imel sina Bobbyja. Ker je Laura umrla — tudi za njeno smrt je bila osumljena Janine, vendar pa zanjo ni bila kriva — je za Bobbyja skrbela Jane, s katero se je Ian prvič poročil julija 2007. Janin brat Christian je homoseksualec, ki se je zaljubil v Syeda Masooda, starejšega sina Masooda Ahmeda in Zainab Masood, britansko-pakistanskih zakoncev, ki sta se z mlajšim sinom in hčerko preselila na Albert Square; po dolgih peripetijah sta se Christian in Syed srečno odselila iz Londona. Ko se je Zainab preselila v Pakistan, sta se Masood in Jane močno zbližala, Masood pa je nekaj časa hodil s Carol Branning, Maxovo sestro. Carol je bila sicer prvo dekle od Davida Wicksa – in mu pri trinajstih rodila prvega otroka, hčerko Bianco; Carol je potem imela še tri otroke s tremi drugimi očeti. Biancin dolgoletni fant in potem soprog je bil Janinin brat Ricky Butcher, Biancina mlajša sestra Sonia pa se je poročila z Martinom Fowlerjem, sinom Pauline Fowler — s katerim je bila Pauline noseča v prvi epizodi EastEndersov. Pauline je sicer dolga leta delala v lokalni pralnici, njena sodelavka pa je bila Dot Cotton. Da, v pravi "skupnosti" je čisto vse povezano. V obeh rojstnodnevnih epizodah v četrtek — prva je pritegnila 10,8 milijona, druga pa 10,3 milijona gledalcev — se je potem izkazalo, da je Lucy ubil (temu se reče uboj na mah) njen mlajši (pol)brat, 11-letni Bobby, ker je bil sit njene zlovoljnosti, ki je bila posledica zasvojenosti s kokainom, ter tega, da je bila itak zoprna, Jane pa je potem vse skupaj prikrila; Lucy je kokain sicer dobavljal brat Peter, da je tako “skrbel za kakovost mamila. Ampak: Bobby ali Damien? Za nameček se je vrnila še Ianova mati Kathy — ja, Kathy! —, kar je Ianu verjetno hotel povedati Phil. Kathy torej očitno ni umrla v avtomobilski nesreči. To nas ne bi smelo presenetiti: podobno je od mrtvih vstal tudi Den Watts, krušni oče Sharon Watts, ki je bila Ianova prva, najstniška ljubezen. Ian Beale je očitno središče vesolja in podobno privlačen, kot so praštevila. In potem so na vrsti tisti bobni — duf-duf! — iz odjavne špice.

Prehitevanje življenja

To je, seveda, komaj začetek vseh štorij. Manjkajo namreč še vsi drugi junaki, vključno z Ronnie in Roxy Mitchell, mlajšimi Carterji, Billyjem Mitchellom, Ryanom Malloyjem, Whitney, Debrah, Seanom Slaterjem, Kat Slater, drugimi Slaterji, Chelsea Fox in vsemi ostalimi. Življenje v “neprekinjenih dramskih nadaljevankah” se očitno mora prehitevati, saj ga drugače v resnici sploh ni. Če kje, potem prav v njih namreč velja načelo v dvomu v korist gledalca.

PS: Februarja 1995 sem o EastEndersih, ob njihovi desetletnici, pisal za Razglede; plus ça change in vse to.