Ursula von der Leyen, Christine Lagarde: Feminizem kot zaveznik kapitala

17.7.2019 / 06:10 Komentiraj
Dami sporočata, kaj je ugrabljena EU: Neoliberalizem. Interesi DE in FR. Matrica podreditve. Prvo- in drugorazredni.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Ko to pišem, še ni jasno, ali bo Ursula von der Leyen potrjena za novo predsednico Evropske komisije ali ne. Verjetno bo. Mama Merkel se namreč ne spušča v politične eksperimente. To je dokazala že večkrat. Najbolj ilustrativno je to bilo v času grške krize, ko si je na enem samem sestanku podredila Ciprasa. Zato ni verjetno, da bi predlagala nemško obrambno ministrico za predsednico EK, ne da bi imena vsaj neformalna zagotovila, da bo dobila podporo. 

Tako bo tudi tokrat. To dokazuje tudi povečevanje podpore predlagani predsednici od začetka meseca do danes. Po novem so ji podporo namenili celo socialisti. Kar je katastrofa.

Katastrofa bo tudi, ko bosta EU vodili Ursula von der Leyen in Christine Lagarde. Dve bogatunki, ki odkrito zagovarjata interese kapitala. In neoliberalno različico kapitalizma.

Ker za to pri njunem prevzemu gre: vodstvo EU bo tokrat povsem odkrito prevzel kapital s svojo neoliberalno logiko. Brez kamufliranja. In olepševanja.

Diskretnost, uglajenost, kavalirstvo

To bo problem že samo po sebi. Še večji problem pa bo, ker bosta na najvišjih pozicijah v EU ženski. Kar pomeni, da bo EU vodila matrica politične podreditve, ki onemogoča upor. Kar je seveda v interesu evropskih kapitalskih centrov. In elit. 

Za kakšno težavo gre, se je pokazalo že takoj, ko se je razvedelo, da sta imenovani dami kandidatki za dva najpomembnejša evropska položaja. Kljub njuni izrazito konservativni politični usmerjenosti so tudi tisti, ki bi ju morali napasti z vsemi topovi, ostali vljudni. Diskretni. Uglajeni.

Saj gre vendar za dve dami, kajne? In do dam se je treba obnašati v skladu s kulturnim kodeksom, ki vedenje do dam predpisuje že stoletja. Treba je biti gentelmenski. Kavalirski. In kaj vem kaj še vse. Tudi če jim nasprotuješ. Moraš jim nasprotovati dostojno. Nič ostrega in odkritega. Nobenih frontalnih napadov. Ali obračunavanj.

To se je tudi zgodilo. Ursula von der Leyen in Christine Lagarde sta sicer bili deležni zadržanih pomislekov in nasprotovanj. Nežnih kritik. A nič več kot to. Zgodilo se ni nič, kar bi kakorkoli resno postavilo na kocko njuno imenovanje na predlagana položaja.

Pa bi se moralo.

Saj gre vendar za dve dami, kajne? In do dam se je treba obnašati v skladu s kulturnim kodeksom, ki vedenje do dam predpisuje že stoletja. Treba je biti gentelmenski. Kavalirski. In kaj vem kaj še vse. Tudi če jim nasprotuješ. Moraš jim nasprotovati dostojno. Nič ostrega in odkritega. Nobenih frontalnih napadov. Ali obračunavanj.

Česa ne bi smeli pozabiti

V zvezi s Christine Lagarde se moramo spomniti predvsem njene vloge na čelu Mednarodnega denarnega sklada med grško krizo. MDS je vsaj v očeh bolj ozaveščenih in kritično razmišljujočih prebivalcev našega planeta institucija, ki se je države zunaj kapitalskega centra zaradi vpletenosti v vrsto dolgoročno škodljivih ukrepov in politik morajo bati. Institucija, do katere je treba gojiti vsaj kritično distanco. In resne zadržke. Ne pa postavljati voditeljico te problematične institucije na vodilno mesto v ECB.

Isto velja za Ursulo von der Leyen. Kot nemška obrambna ministrica je vodila enega od kapitalsko najbolj kontaminiranih ministrstev. Še posebej, če se zavedamo, kakšno vlogo ima Nemčija v Evropi in v svetu kot proizvajalka orožja. In koliko s prodajo orožja zasluži.

Ne smemo pa tudi preslišati tudi komentarja Martina Schultza, prejšnjega vodje SPD, da je bila von Leyen najšibkejša — beri: najbolj vodljiva — ministrica in da je treba njeno kandidaturo razumeti kot zmago Orbána in podobnih sil v Evropi, ki jih je motilo Timmermansovo zagovarjanje vladavine prava.

Skratka: barve bodoče predsednice EK so jasne. Njene karte pa tudi. Isto velja za bodočo predsednico ECB. In ob tem je vsa Evropa vljudno tiho. Do dam je pač treba biti galanten.

Ursula von der Leyen in Christine Lagarde demonstrirata, kdo v EU dominira. Kdo je prvorazreden. In kdo je drugorazreden. Kdo sploh ne obstaja. To velja predvsem za nove članice EU. Tudi Slovenijo. Pahorjeva ideja, da bi skočil na nemško-francoski vlak, je dobila še en dokaz, da je to popolnoma nemogoče.

Mama Merkel, teta Thatcher

Seveda pa lahko na žensko vladavino v EU pogledamo tudi s pozitivnega zornega kota.

Vladavina Ursule von der Leyen in Christine Lagarde namreč ne bo nobena maškarada. Popolnoma jasno bo, kdo v EU vlada. Za čigave interese gre. Če kaj, obe kandidatki jasno sporočata, da je EU organizacija kapitala. Ki jo morajo voditi interesi kapitala. Ki interese drugih — seveda tudi volilne obljube — mirno pohodi.

Dami tudi sporočata, da gre v EU za interese Nemčije in Francije. Ki sta Evropo privatizirali. Instrumentalizirali. Če hočete, ugrabili. In ki nikakor, ampak res nikakor ne nameravata prepustiti EU komurkoli drugemu. Jasno demonstrirata, kdo v EU dominira. Kdo je prvorazreden. In kdo je drugorazreden. Kdo pravzaprav sploh ne obstaja.

To velja predvsem za nove članice EU. Vključno s Slovenijo. Pahorjeva ideja, da bi skočil na nemško-francoski vlak, je dobila še en dokaz, da je to nemogoče. Popolnoma nemogoče.

In nenazadnje, von der Leyen in Lagarde dokazujeta tudi pravilnost moje teze, da je današnji feminizem najtesnejši in najintimnejši zaveznik kapitala. In s tem desne politike. Da je sam že desna politika. Poleg Thatcherjeve in Merklove sta ti dve dami najboljše utelešenje te resnice.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE