Nimam časa, živcev za spoznavanje vesolja. Niti z Neilom deGrasse Tysonom.

16.7.2019 / 06:08 Komentiraj
Nič kaj imenitna zvezda, v nič kaj imenitnem delu vesolja, v nič kaj imenitni galaksiji, v nič kaj imenitnem predelu.
NAROČI SE PRIJAVI SE

V roke mi je prišla knjiga Astrofizika za vse, ki se jim mudi Neila deGrasse Tysona. 

Fizike nisem nikoli preveč dobro razumela, sploh pa ne astrofizike. Poskušala sem se prebiti skozi meni nerazumljive strani. Iz njih sem se naučila, da je bila na začetku točka 0, neskončno majhna točka, polna vseh vesoljskih sil. V njej je vrelo od temperature. V nekem trenutku je začelo iz nje raznašati vesolje v neskončne širine. Temu lahko rečemo veliki pok. Zakaj se je zgodil, ni jasno.

Po devetih miljardah let se je »v nič kaj imenitnem delu vesolja« (na obrobju nadjate v ozvezdju Device) »v nič kaj imenitni galaksiji« (Rimski cesti) »v nič kaj imenitnem predelu» (Orionovem kraku) rodila »nič kaj imenitna zvezda« (Sonce). 

Moti me, da avtor na tak način opisuje našo galaksijo in naše Sonce. Zelo pejorativno se ukvarja z razlago prostora, kjer smo. Vsem je jasno, da smo na skrajnem ovinku — ampak zakaj tako mišljenje?

Kje, če ne tukaj?

Meni je čisto všeč tukaj. Zemlja je ravno prav oddaljena od Sonca. Če bi bila bližje, bi morja izparela, če pa bi bila dlje, pa bi zmrznila.

Neil deGrasse Tyson veliko govori o gravitaciji in Newtonu. Ker sem že pozabila Newtonove zakone, sem jih šla poguglat. Naj jih še enkrat navedem. 

  • 1. Newtonov zakon: Če telo miruje ali se giblje enakomerno, nanj ne deluje nobena sila ali pa je vsota vseh sil, ki nanj delujejo, enaka nič.
  • 2. Newtonov zakon: Pospešek telesa je premo sorazmeren z rezultanto sil na telo in obratno sorazmeren z maso telesa.
  • 3. Newtonov zakon: Če prvo telo deluje na drugo telo s silo, deluje drugo telo na prvo z enako veliko, a nasprotno usmerjeno silo. 

Kar za petinosemdeset odstotkov težnosti, ki jo izmerimo v vesolju, vira ne moremo ne videti ne čutiti. Skrivnostna temna snov, ki jo zaznavamo samo zaradi njene gravitacijske sile na navadno snov, ki jo lahko vidimo, je morda sestavljena iz neznanih delcev, ki jih moramo še odkriti.

Nekateri astrofiziki trdijo, da temne snovi sploh ni, temveč da bi morali samo prirediti Newtonov gravitacijski zakon. Enačbam bi morali še nekaj delov, pa bi bilo vse lepo in prav.

800 milijonov let

Valovanje trka dveh črnih lukenj se je širilo v vse smeri in se v 800 miljonih letih razvilo v kompleksno življenje, vključno s cvetlicami in dinozavri in letečimi bitji — pa tudi z vretenčarji, ki jih imenujemo sesalci. 

Med sesalci se je razvila veja s čelnim režnjem možganov in spremljajočo sposobnostjo kompleksnega razmišljanja. Imenujemo jih primati.

Pri eni od vej prvakov je prišlo do genetske mutacije, ki je omogočila govor. Ta veja — Homo sapiens — je potem izumila kmetijstvo in civilizacijo in filozofijo in umetnost in znanost.

Najbolj je razčistil z gravitacijo Einstein, ki je že leta 1916 ugotovil formulo E = mc². In ta formula še vedno drži.

Obstaja tudi temna energija. Ne vemo točno, kaj to je, vemo pa, da k njej gravitirajo navadne snovi.

Naprej pa um ne dela

Vesolje se nagiba temu, da tvori okrogle oblike, ki seveda niso gladke, imajo cel kup gorovij in dolin, pa vendar če bi velikan držal v roki Zemljo in jo potipal, bi imel občutek, da je gladka kot krogla za biljard.

Mislimo si, da je naša najvišja gora Mount Everest res izjemno visoka, vendar je Olympus Mons, najvišja gora na Marsu, visoka skoraj 22 kilometrov. Če bi postavili eno ob drugo najvišjo goro na Zemlji in največjo morsko globino (Marianski jarek, 10.916 metrov), bi bilo med njima razlike samo za 20 km. 

Vsi planeti so okroglih oblik, le da so na polih malce sploščeni. Edine pravilne krogle so nevtronske zvezde pulzarji.

No, do tod se moj um še nekako odziva na vse te podatke o vesolju — najprej pa več ne dela. Nisem ravno teleban, raje bi rekla, da nimam časa. Tako da jo bom najverjetneje kar odložila. Nimam več živcev ne časa.

Meglica Južne rakovice v ozvezdju Kentavra. Fotografijo je posnel Hubblov teleskop.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE