Dobovšek je požrl hrčka Mira Cerarja
- Radi imamo intervjuje s predsedniki vlad, ki se začenjajo z besedami: “Zdi se, da je rojen pod srečno zvezdo.”
- Radi imamo intervjuje, ki se nadaljujejo, da predsednik vlade “tudi med intervjujem daje vtis mirnega duhovnega vodje”.
- Ta slavilni severnokorejski stil pa imamo še posebej radi, če gre za predsednika slovenske vlade Mira Cerarja.
- Kaj pravite na to: “Miro Cerar nam je povedal, zakaj ni mesija, čeprav je Stranka Mira Cerarja ena od znanilk boljše družbe.”
- Hočete še? “Stranka Mira Cerarja je stranka, ki jo vodi otrok socializma […], ki išče poti v kapitalizem s človeškim obrazom.”
A ne pogrevajmo zdaj juhe izpred skoraj tedna dni. Današnji breaking news je obelodanjen v članku, spet na Planetu Siol, z naslovom Bojan Dobovšek: Miro Cerar se me poskuša znebiti.
Zveni kot parafraza naslova Freddie Starr je požrl mojega hrčka, enega najslavnejših v zgodovini tabloidnega časnikarstva.
Kakorkoli, Dobovšek danes pravi:
“Žalostno je, da premier toliko svojega časa nameni ukvarjanju z menoj in z mojo družino, namesto da bi se posvetil resnim problemom, na primer na področju bank, privatizacije in vsega drugega. Zato smo tam, kjer smo.”
Resnici na ljubo Cerar v intervjuju niti z besedo ne omenja Dobovškove družine.
Kriminolog in poslanec SMC se odziva na Cerarjeve izjave o njem v prej citiranem intervjuju:
“Glede gospoda Dobovška: težav nimam jaz, težave ima on. Če res meni, da so za nami lobiji, je to pač njegova predstava. Če res tako govori, če o tem morebiti komu predava, če meni, da sem ga pri čem razočaral in da stranka ni prava, potem me res preseneča, zakaj ostaja član naše poslanske skupine. […] Vedno sem jasno povedal, […] zakaj vidim njegovo vlogo v parlamentu kot zelo pomembno, zakaj sem vesel, da je bil izvoljen, in da upam, da bo predstavljal politiko SMC. Za to se ni odločil. Izredno sem začuden, ko govori o lobijih, ozadjih. Tega ni. To so nam ves čas poskušali prilepiti.”
Prof. dr. Bojan Dobovšek, eden od soustanoviteljev SMC in nesojeni notranji minister v Cerarjevi vladi, je lani oktobra — če se še kdo spomni — izstopil iz stranke, ne pa tudi (kot poslanec) iz poslanske skupine SMC.
Kot enega od razlogov za izstop je navedel “lobije”. S tem pavšalizmom si je nakopal zamero Mira Cerarja, seveda pa tudi simpatije širših ljudskih množic.
Najbrž je ta zamera razlog za tisto eksistencialistično, morda celo kierkgaardovsko “notranje brbotanje”, ki ga je ob vsej Cerarjevi nirvani opazil novinar.
Dobovškov izstop iz SMC je bil prenapihnjen že pred pol leta, s sedanjim pogrevanjem pa dobiva tabloidne razsežnosti. Pa ne samo zaradi medijske obravnave, temveč tudi zaradi izjav politikov. Pod krinko odkritosti, nepopustljivosti in iskanja notranje strankarske stabilnosti si politiki skozi medije pošiljajo irelevantne, infantilne informacije, ki se kvalificirajo kvečjemu za objavo v Lady ali Svetu 24.
Ali kot pravi Dobovšek: “Zato smo tam, kjer smo.” — Paradoksalno ima po eni strani prav, po drugi pa je sam kriv.
