Univerza v Ljubljani ali Univerza Ljubljana? Hmm …

Vsake oči imajo svojega malarja. Kaj šele dizajnerja. Toda da gre zgražanje nad novo vizualno identiteto Univerze v Ljubljani tako daleč, da so nasprotniki spremembe preplavili medije s teksti, ki navijajo za status quo, in da je šlo kar 330 visokošolskih učiteljev v znak protesta podpisat peticijo, se mi zdi prav neverjeten fenomen.

Sam ne mislim, da je nova, zaenkrat sicer šele predlagana varianta slaba ali neprimerna, kot bi lahko sklepali po reakcijah. Čeprav po drugi strani niti ne mislim, da je (bilo) z obstoječo vizualno identiteto karkoli narobe ali da je po 17 letih uporabe odslužila.

Dilema med staro ali novo vizualno identiteto Univerze se mi ne zdi ne vem kakšen problem. Meni se zdi bolj problematično ime univerze.

Da ne bo pomote

Dizajn — tako grafični kot industrijski in obrtni — se mi zdi zelo pomembna stvar. Dizajn odraža stopnjo kultiviranosti nekega okolja, skupnosti, tudi države. Angažma nezadovoljnih peticionistov bi lahko v smislu skrbi za lepo in kulturno okolje celo odobravali, saj kaže na visoko stopnjo zavedanja, da mnogim ni vseeno, kako zgledajo stvari, ki nas obdajajo.

Ampak kot pravim: tako kot sta leta 2002 implementirani znak in celostna grafična podoba UL dovolj kultivirana, sta dovolj kultivirana tudi nova. Nikomur ne bi bilo treba biti zaradi ene ali druge vizualne identitete nerodno.

Za čigavo senco se torej kregajo?

Skratka, ljudje se brigajo za lépo. Super. Ne brigajo pa se za jezik. Žal.

Dizajn že tako ali tako ni bistveni problem Univerze v Ljubljani — kako bi potem šele lahko bilo problem ime? Zdi se, da je UL opravila svoje, ko se je leta 1990 preimenovala iz Univerze Edvarda Kardelja v Univerzo v Ljubljani.

Zdaj naj končno postanem malenkosten.

Situacija z identiteto

Dejansko mislim, da je Univerza v Ljubljani — in isto velja za Univerzo v Mariboru in Univerzo na Primorskem — neprimerno poimenovana. Predložno krajevno poimenovanje se mi zdi nerodno in nespretno in samo še otežuje situacijo z identiteto.

Zakaj Univerza »v« Ljubljani, »v« Mariboru, »na« Primorskem? Zakaj ne »Ljubljanska univerza«, »Mariborska univerza«, »Primorska univerza«? Ali zakaj ne — še raje! — kar »Univerza Ljubljana« ali »Univerza Maribor«?

Resno. Razen teh treh univerz v Sloveniji ni niti ene ustanove ali podjetja, ki bi se v uradnem nazivu ali imenu krajevno definirali s predložno zvezo »v« ali »na«. 

Resnici na ljubo je treba povedati, da je ta predložna zveza v imenu tradicionalno pomenovanje. Univerza v Ljubljani je uradno Univerza »v« Ljubljani že od ustanovitve leta 1919 — neglede na to, kako se je imenovala: Kraljevine SHS (1919–1929), Kralja Aleksandra I. (1929–1941), Kraljeva (1941–1943), Edvarda Kardelja (1979–1990).

Res pa je tudi, da ta »v« zveni malo bolj normalno, če je v imenu univerze pridevniški ali samostalniški prilastek.

Univerza »v« Oxfordu?!

»Univerza v Ljubljani« ni uradno »Ljubljanska univerza« po mojem zato, ker bi v tem primeru morali pisati besedo »univerza« z malo začetnico — kar se pa nekako ne spodobi.

Po mojem je ta »v« arhaično poimenovanje — čeprav ne zveni —, ki danes izpade zasilno, prisiljeno, štorasto. Če seveda natančno prisluhnemo. Samo slovenskemu pomanjkanju posluha za jezik se moramo zahvaliti, da tega nihče več (razen mene) ne opazi in ne sliši.

Možno je domnevati, da se uveljavljeno slovensko poimenovanje univerz ravna po angleškem, ampak res angleško angleškem vzoru: kot recimo University of Cambridge ali University of Oxford. Angleški »of« so si pač predstavljali in ga prevedli kot »v«.

Američani, ki imajo več praktičnega posluha za jezik, pa za razliko od Angležev rečejo kar »Columbia University« — res pa je, da z dodatkom »in the City of New York«.

Problem je najbrž v tem, da »Univerza Ljubljana« — kar bi bilo edino normalno in tudi praktično — za slavistična ušesa zveni pregrobo. Morda celo preveč tuje. Skoraj kot Brlekov »Ljubljana Festival«, ki je bil kakšnih 60 let »Festival Ljubljana«, potem pa so se ga čutili dolžne vsaj sintaktično anglificirati.

Morda pa so se varianti »Univerza Ljubljana« odrekli tudi v strahu, da ne bi izpadli kot »Gorenje Velenje«?

Predvsem pa »Univerza v Ljubljani« ni »Univerza Ljubljana« zato, ker je v slovenski zborni izreki in v formalni, institucionalni rabi strogo prepovedano uporabljati besedne zveze, ki so razširjene in udomačene v pogovorni, neformalni rabi. Ker se to kao ne spodobi. Med pogovornim jezikom in uradno rabo mora vedno, prevedno obstajati vidna in slišna razlika.

Emblem in logo

V tem smislu je nasprotovanje novi celostni podobi UL razumljivejše.

Stilizirana podoba (današnjega) rektorata nad rdečim kvadratom Miljenka Licula je tisto, kar paše k imenu »Univerza v Ljubljani«, medtem ko je nova CGP s črkama UL in pravokotnicami tisto, kar bi bolj pasalo k imenu »Univerza Ljubljana«.

Podpisniki peticije in oblikovalska stroka, ki opozarja na razliko med emblemom, ki pristoji častitljivim ustanovam, kot so univerze, in logotipom, značilnim za komercialno označevanje in prepoznavnost, imajo seveda prav.

Pa vendar se mi to ne zdi zadosten ali vsaj ne pravi argument. Čeprav univerze delujejo po drugačnih ekonomskih in socialnih zakonitostih kot podjetja, se kljub temu ne morejo izogibati komercialnosti, da ne rečem skomercializiranosti.

Predlagani znak Univerze je dovolj kvaliteten in decenten namig, da mora tudi Univerza v korak s časom. Pa čeprav je navidez samo eden od milijona logotipov, ki grejo mimo nas vsak dan. Pa nič hudega. Saj je dovolj dober, prepoznaven, zapomnljiv in razločljiv.