Zvokoblog 52: Divji zvoki, divja hrana z Jazz Cerkno sound safarija

V časih, ko pristna govorica krajev izginja in ko je naše okolje zvočno onesnaženo, je zvočni safari prava zvočna gostija. Tudi starih spretnosti, ki tonejo v pozabo: recimo ročno žaganje z žagami, ki navdajajo s strahospoštovanjem. Da jih ljudje še znajo uporabljati — pa čeprav se kdaj pa kdaj zatika —, si lahko ogledate in predvsem poslušate na domačem naslovu zvočne razglednice, imenovane tudi Zvokoblog 51: Žiga-žaga na cerkljanskem safariju.

Današnji zvokoblog je integralen pregled Cerkljanskega zvočnega safarija 2019.

V lovski preži smo zajemali zvoke Divjih bab in prisluškovali korakom v cerkvi sv. Janeza Krstnika na Šebreljski planoti, kjer je v davnih časih stalo pogansko svetišče boga Sonca

Potem smo se povzpeli nad Cerkno in snemali zvoke žaganja, zvonjenja, klepanja kose, košnje trave, ročnega pranja ob potoku in rezbarjenja laufarskih mask. Čudovito.

Vmes smo se veliko pogovarjali in se mastili s pravo ocvirkovko (ki ji domačini rečejo »wacwerkajca«). Tudi zvonilo je.

Kot se spodobi, smo vse nabrano nazadnje postavili na posluh kot zvočno razstavo — in se na otvoritvi prepustili divjim zvokom in divji hrani.

Opomba: Avtor objavlja Zvokobloge, Soundbloge, Zvočne razglednice in druge tonske in videoposnetke tudi na svojem YouTube kanalu.