Pri zobni miški nikoli ne veš
- Če imaš večjo družino, moraš ves čas misliti na kup stvari. Seveda pa se seznam krči sorazmerno s starostjo otrok.
- Ni mi več treba misliti, ali je starejši spakiral superge za trening. Moram pa preveriti, ali je srednji vzel rumeno rutko.
- Pri najmlajšem gre za elementarne zadeve. Pri vsej pozornosti se zna zgoditi, da gre v vrtec brez spodnjih gat pod kavbojkami.
- Naša pozabljivost ni zelo usodna. Še najhuje je bilo, ko sem pozabila na zobno miško.
Bilo je v obdobju, ko so najmlajšemu zobje začeli rasti, najstarejšemu izpadati, srednji pa je bil nekje vmes. Takrat res ni bilo najlažje. Če pomislim nazaj, ni čudno, da sem pozabila.
Poleg tega je z zobno miško težje kot z dedkom Mrazom. Ta pride vsako leto ob istem času, za miško pa nikoli ne veš.
Začelo se ni preveč obetavno — sploh, ker je šlo za prvi izpadli zob v familiji. Potem ko je nekaj tednov čakal, da bo zletel iz ust, ga je Rožle namreč izgubil. Iz šole je prišel brez materiala za miško, kar je zanj pomenilo pravo katastrofo.
Nekako sva ga prepričala, da ji napiše pismo in v njem razloži, kaj se je zgodilo. Bil je precej redkobeseden:
Listek smo dali pod blazino, kjer je ostal vse do jutra. Na žalost.
Ne spomnim se več, kako smo ga prepričali, da ni panike in da miška zagotovo pride naslednjo noč. Mogoče smo mu rekli, da vsak tretji četrtek ne dela. (Ali pa je bilo to enkrat drugič?)
Tisti večer nisem pozabila, ampak vseeno ni šlo gladko. Kaj narediš, ko si otroka že enkrat pustil na cedilu in sredi noči ugotoviš, da nimaš drobiža? Jah, nič, zamižiš in pod povšter zatlačiš tistih pet evrov. Potem previdno vzameš pismo in ga zamenjaš z miškinim:
Ko končno ležeš v posteljo, z grozo ugotoviš, da imajo tvoji otroci skupaj šestdeset mlečnih zob. Ne samo, da se bo treba spomniti na vsakega posebej. Tu je še nepričakovana postavka v družinskem budžetu, na katero je absolutno nemogoče pozabiti.
Če imaš večjo družino, se ti podobne stvari ves čas dogajajo. Na lestvici nepredvidenih stroškov pa zobna miška zmaga brez konkurence.
