Poklic: influencer. Napišem, rečem, naredim karkoli.

Ob besedi influencer ali po slovensko vplivnež se postavim v pozicijo indijske kobre, pripravljene na ugriz. No, v resnici se samo nekako naježim od odpora in besa obenem in zmigujem z glavo, kot da bi se želela otresti vsega, kar je povezano s to besedo.

Novodobne tehnologije in socialne platforme so na površje izpljunile ljudi, ki s prvotnim pomenom besede influencer nimajo več kaj dosti skupnega. Razen tega, seveda, da so iz tega ali onega razloga obkroženi z navideznimi Facebook, Instagram, YouTube, LinkedIn in kaj vem kakšnimi še prijatelji, na katere imajo domneven vpliv. Več ko naberejo takšnih prijateljev, večji vplivneži so.

Biti vplivnež je vedno bolj popularno, prag vstopa v ta »poklic« pa vedno nižji. Rastejo kot gobe po dežju. Nenadzorovano, neregulirano, kaotično.

Ko je še bilo vse jasno

Skokovito rast vplivnežev, ki jim včasih rečemo kar blogerji ali vlogerji ali kaj takega, vsaj delno omogoča tudi kreativni krč oglaševalskih agencij, pa seveda nemoč pri iskanju prebojnih komunikacijskih idej pri nekoč ključnih virih.

Tudi sicer je moč klasičnega oglaševanja s pojavom socialnih platform oslabela. Oglaševalci svojih budžetov ne kanalizirajo več prepričljivo v klasične medije, temveč iščejo nove načine doseganja ciljnih skupin. Ljudje, ki jim v paketu prinesejo nekajdesettisoč sledilcev, jim očitno ponujajo dobro alternativo.

Na nezorani njivi novodobnega marketinga se tako poigrava vedno več vplivnežev. S prvotnimi, izvirnimi vplivneži nimajo kaj dosti skupnega. No, razen tega, da so eni in drugi za svoje delo plačani.

A pri prvotnih influencerjih, ki smo jih videvali v tisku, na televiziji, spletnih bannerjih ali na billboardih se je zelo jasno vedelo, da gre za oglasna sporočila. Za plačano dejavnost torej, za poslovni odnos med proizvajalcem ur, avtomobilov, kozmetike, oblačil, kuhinjskih naprav, makaronov … — in osebo, ki se je pojavila na oglasu.

Etične in moralne meje

Ozaveščeni kupci so takšna sporočila lahko presejali skozi osebno sito verodostojnosti in se o nakupu odločali tudi na osnovi zavedanja, da se vplivnež pojavlja s to znamko zaradi plačila, ki mu ga je znamka za njegovo besedo ali obraz zagotovila.

Današnji influencerji pa so pišoči in govoreči oglasi na dveh nogah, ne da bi mi to z gotovostjo vedeli. Gre za precej sporno področje prikritega oglaševanja, ki še nima ustrezne regulacije, ki bi vedno bolj bombardirane in zmedene potrošnike obveščala o tem, za kakšno sporočanje v resnici gre.

Ta hip so blogerji in vlogerji precej samostojni in neodvisni — razen omejitev, ki jim jih postavljajo plačniki. Etične in moralne meje svojega oglasnega početja si postavljajo sami. Toda mi kupci jih težko zaznavamo. Celo simpatične mamice blogerke znajo imeti težave s pravnimi okvirji svojega delovanja, če bodo znamke povezane s svojimi otroki.

Hialuronska krema

Ne pišem na pamet. Včasih iz radovednosti in v želji, da bi se dokopala do resnice, preizkusim kak izdelek, ki ga promovira ta ali oni influencer. Tako recimo ena od slovenskih znanih osebnosti promovira neko hialuronsko kremo, ki baje zgladi vse gube na obrazu. Evo, kupila sem jo za štos, za test. Malo pa tudi v upanju, da ta oseba res stoji za izdelkom in da izdelek deluje.

No, ne vem, kam so izginile njene gube ali pri katerem lepotnem kirurgu si jih je odstranila. Ker dotična hialuronska krema jih zagotovo ne odstranjuje. Tudi trepalnice ne postanejo goste in dolge kot metla, kar obljubljajo za neko drugo kremo.

Še več! Nedavno se je neka blogerka pojavila na televiziji — in to v kozmetičnem salonu, kjer so jo lepotno uredili pred poroko. Gre za prispevek, ki je bil očitno influencersko plačljiv. Toda tega nismo mogli nikjer prebrati. Če ne bi bila ozaveščen kupec, bi takoj poklicala v ta salon in se naročila — četudi nimam namena še kdaj hoditi na svojo lastno poroko.

Enkrat bomo izumrli

Vplivnostni marketing, kot se tej vrsti komuniciranja strokovno reče, je vedno bolj zanimiv s pravnega vidika. Tudi zato so se številni ustvarjalci tovrstnih vsebin že pridno samoregulirali in začeli korektno omenjati, da je ta in ta prispevek pripravljen v sodelovanju s tem in tem naročnikom. Vendar je to zaenkrat njihova osebna odločitev. Pravil pa je še vedno premalo.

Ker na splet prihajata pretirano mlada in spoštovanja vredna starejša generacija — glede vloge vplivnežev obe manj ozaveščeni kot mi —, bo potrebno veliko truda tako s strani zakonodajalca kot tudi nas iz vmesnih generacij, da jim pomagamo spoznati razliko med resničnostjo in plačanimi poskusi vplivanja. Če tega ne bomo storili, bomo ostali v manjšini. In prej ali slej izumrli. 

Sicer pa, svet tako ali tako vodijo vplivneži. Le kdo neki jih plačuje? 

Za odgovor bo dovolj, če preverite višino svoje dohodnine. O DDV, ki ga plačate za vsak nakup, pa sploh ni vredno izgubljati besed.

Opomba: Avtorica objavlja tekste s Fokuspokusa ob ponedeljkih na svojem blogu Kaka — Kako komuniciramo?.