Snežič, Đuđić, Pop TV: Cash & carry news, oglasi v istem žaklju

Sredin prispevek Pop TV novinarke Nike Kunaver pod naslovom V zvezi z davčno utajo Đuđićeve naj bi preiskovali Snežiča in Vuka razkriva, kako je razvpita Dijana Đuđić, posojilodajalka Janševi SDS, skupaj s še dvema osumljencema v BiH osumljena utaje davkov v višini 2,4 milijona evrov.

Bosanska varnostno-preiskovalna agencija SIPA poroča, da so delovali kot kriminalna združba in med letoma 2013 in 2018 so odprli več bančnih računov v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem. Denar naj bi jim nakazovala podjetja, ki sta jih ustanovila nekdanji župan Zavrča Miran Vuk — član SDS — in znani davčni svetovalec Rok Snežič, tako imenovani »doktor davčnih utaj«, sicer tudi Janšev sozapornik in tudi strankarski podpornik.

Uporabniki Pop TV-jeve spletne strani 24ur.com pa so dobesedno istočasno naleteli tudi na oglas Snežičevega podjetja za »davčno optimizacijo« poslovanja s prenosom svojih podjetij v Bosno in Hercegovino. Oglas ponujajo dnevno. Seveda ne prvič.

Doktor in oglaševalec

O medijski dilemi oglaševanja neke dejavnosti oz. poslovnega subjekta in hkratnega novinarskega poročanja sem pisal v februarskem prispevku Snežičev oglas na 24ur.com: o konfliktu med novinarsko in oglaševalsko prakso. Takrat sem zaključil:

»Če pustimo ob strani, da bi se zanj morala zelo zanimati vsaj slovenska davkarija in politika, nam preostane še nerešljivo vprašanje moralne spornosti oglasa z vidika medijske etike: kakšen smisel ima objavljati takšne, ki interesno zadevajo avtorje in njihova podjetja, kadar so njihova ravnanja s strani novinarjev, celo v istem mediju, ali širše javnosti prepoznana kot sporna?«

»V tem primeru ne govorimo o tako imenovanih kontekstualnih flopih v oglaševanju, kjer algoritem na spletni strani po naključju najde in ›prilepi‹ oglas, ki sovpada z brano vsebino in povzroči humorno, ironično ali tudi prepoznavno neetično konotirano asociacijo. Oglas s Snežičevim podjetjem bi bil sporen že brez poprejšnjih novinarskih prispevkov o njegovem davčnem čudodelstvu. V kombinaciji z njimi je grotesken.«

Dva sklepa

Očitno ima Snežičevo podjetje zakupljeno celoletno dnevno oglaševanje na straneh 24ur.com in še kje. Pustimo ob strani, da v oglasu svetujejo nekaj, kar bi moralo zanimati slovenske in bosanske davčne organe.

S stališča medijske etike se nam zdaj ponujata dva sklepa. Če imamo osebo, ki domnevno počenja nezakonite stvari, obenem pa oglašuje v nekem mediju, potem bodo novinarski prispevki o tej osebi v istem mediju neizbežno v konfliktu interesov.

Ob predpostavki, da je smisel novinarskega dela v poročanju ali razkrivanju nezakonitosti, bo za ta medij problematično že sámo prodajanje oglasnega prostora temu pravnemu subjektu. In če se zgodi, da gre celo za oglaševanje taiste nezakonite ali z njo povezane prakse, je konflikt še tem hujši.

Drugi sklep je vsaj navidez bolj dobrohoten. Ker Pro Plus ni prekinil pogodbe o prodaji oglasnega prostora Snežičevemu podjetju in to počne še naprej na dvevni ravni, lahko domnevamo, da trdno verjamejo v zakonsko neoporečnost naročnikovega oglasa.

Slovenski oglaševalski kodeks medijem nalaga, da »oglaševanje ne sme vsebovati ničesar, kar bi bilo v nasprotju z obstoječo zakonodajo, niti izpuščati česa, kar zakon izrecno zahteva. Prav tako ne sme spodbujati ali odobravati kršitve zakonov.«

Očitno je Pop TV presodil, da je Snežičeva praksa zakonita.

Bolj prijazen sklep bi morda morda veleval tole: ker smo novinarsko pokončni, mu sicer prodajamo oglasni prostor, vendar nas to ne bo ustavilo pri poročanju, da je osumljen nezakonitega ravnanja. Ali povedano drugače: svojega poročanja o tem primeru ne razumemo kot konfliktno dejanje, ki bi bilo v nasprotju z oglaševanjem v našem (ali kakšnem drugem) mediju.

Ohranjanje konflikta med oglaševanjem in novinarstvom

Osebno sem prepričan, da sta oba sklepa slabo utemeljena in napačna. Če lastniki Pop TV dajejo Snežiču oglaševalski prostor za »davčno optimizacijo« v Bosni, so njihovi novinarski prispevki o davčnih utajah taistega podjetnika z vidika medijskega uporabnika nujno neverodostojni. Ne v smislu, da bi bilo z njimi kaj narobe v smislu profesionalnosti in nepristranskosti, ampak v tem, da preprosto ne morete kredibilno oglaševati nekoga, za katerega v isti sapi poročate, da je goljuf.

Razen tega se s tem nujno povečuje možnost, da nek medij o nekom ali nečem ne bo poročal zato, ker njegovemu lastniku to prinaša oglaševalski prihodke.

Iz podobnega razloga ni smiseln niti sklep, označen za bolj dobrohotnega: ta govori o tem, da se samo pretvarjamo glede etične pokončnosti, češ, preiskujemo celo tiste, ki pri nas oglašujejo — vendar s tem pač ne ubežimo začetnemu konfliktu.

Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v četrtek, 30. maja 2019, pod naslovom POP TV poroča o utajevalcu Roku Snežiču, istočasno pa oglašuje njegove storitve. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.