Primer Avstrije in Slovenije: Države in morala dveh hitrosti
»Drage Slovenke, dragi Slovenci!«
»Podobe, ki so nas dosegle, prikazujejo begajočo moralno podobo, ki ni v skladu z vrlinami naše dežele ter njenih državljanov. So sramotne podobe in nihče se ne bi smel sramovati podob Slovenije. Vsem želim tako direktno povedati, da nismo takšni. Slovenija enostavno ni takšna in ta dogodek je tudi pokazatelj nespoštovanja do slovenskih državljanov. V demokratični državi mora biti omogočeno, da se lahko državljani zanesejo na integriteto vladnih institucij in odločevalcev, zaupanje pa je zaradi afere zamajano. Sedaj gre izključno za dobrobit našega naroda ter za ugled Slovenije v Evropski uniji in po svetu. Na tem mestu bi rad poudaril tudi osrednjo, ključno vlogo, ki jo v liberalno urejeni demokratični državi igra neodvisno novinarstvo, saj je tako imenovana četrta veja oblasti ravnala v skladu s svojimi odgovornostmi.«
Tako to delajo v Avstriji
Ne, to žal ni nagovor slovenskega predsednika ali predsednika vlade po aferi pri nas, ki bi bila razkrita pri nas. Čeprav bi se nam obetala uvrstitev čisto pri vrhu, če bi bila kriterij pogostnost »per capita«.
Ne, to so v resnici besede avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna, v katerih sem samo zamenjala Avstrijo s Slovenijo. Van der Bellen je namreč takoj po razkritju afere Ibizagate, ki je razgalila izprijeno, koruptivno naravo predsednika FPÖ in podkanclerja Stracheja, nagovoril sodržavljane in s temi besedami jasno povedal, kaj si misli o takšnih dejanjih — in hkrati državljanom zagotavil stabilnost in mir in jih spomnil na nacionalne vrednote.
Bliskovit pa ni bil samo odziv predsednika Avstrije in njegova vsebina. Tudi sama kronologija političnega dogajanja okoli afere, ki je pretresla naše severne sosede, je osupljiva.
- Petek, 17. maja: Vplivna nemška medija — rahlo konzervativni Süddeutsche Zeitung in intelektualni Spiegel — sta razkrila zanimiv videoposnetek, skrivaj posnet v neki vili na Ibiza, malo pred parlamentarnimi volitvami v Avstriji leta 2017. Glavna junaka posnetka sta dosedanji predsednik Svobodnjakov (FPÖ) in podkancler Heinz-Christian Strache ter vodja njihovega poslanskega kluba Johann Gudenus. Oba se nalivata z Red Bull vodko, po nekaterih informacijah sta z rusko »vlagateljico« Aljono Makarovo tudi vlekla črtice kokaina. V zameno za finančno podporo pred volitvami ji ponujata donosne posle. Seveda, ko bo njuna stranka zmagala na bližajočih se volitvah. Strache ji je predlagal, naj kupi polovični delež v tabloidu Kronen Zeitung in začne uredniško podpirati njegovo stranko. On pa bo po prihodu na oblast njenemu novemu mediju priskrbel državno pomoč. Poleg tega ji je še svetoval, naj v Avstriji odpre gradbeno podjetje, ki bo dobilo vsa državna naročila, če bo njegova stranka prišla v vlado.
- Sobota, 18. maja: Strache zaradi sramotnega razkritja v kratki izjavi pred mediji ponudi kanclerju Sebastianu Kurzu svoj odstop. Ta ga seveda takoj sprejme. S tem pade vladna koalicija in potrebno, začnejo razmišljati o novih volitvah.
- Nedelja, 19. maja: Predsednik in kancler v skupnem nagovoru napovesta predčasne volitve zgodaj septembra. Kurz javnosti pove, da s takšnimi koalicijskimi partnerji ne more več sodelovati. Dunajsko tožilstvo že preučuje afero Ibiza, avstrijsko računsko sodišče pa isti dan sporoči, da bodo zaradi tega vzeli pod drobnogled finančno ozadje te stranke.
- Ponedeljek, 20. maja: Kancler Kurz razreši notranjega ministra Kickla, ki prihaja iz taiste FPÖ. V času, ko je nastal posnetek, je bil Kickl generalni sekretar FPÖ in s tem soodgovoren za njihove finance. Eden od ključnih razlogov za razrešitev pa je, da je po škandalu nujna popolna preglednost in preiskava brez pomanjkljivosti ter dvomov. Avstrijsko vlado zapustijo vsi ministri iz vrst Svobodnjakov.
- Torek, 21. maja: V pogovorih usklajujejo imena, ki bi zapolnila mesta odstopljenih ministrov FPÖ za oblikovanje prehodne vlade.
- Sreda, 22. maja: Van der Bellen v skladu s proceduro imenuje nove člane prehodne vlade, ki po imenovanju tudi priseže in se sestane na prvi seji. V vlado vstopijo strokovnjaki.
- Četrtek, 23. maja: Politična situacija v Avstriji je kljub dimenzijah škandala, ki bi znal zamajati razmerja moči celo na evropskih volitvah, relativno umirjena. V ponedeljek sicer lahko nastopi nova kriza, če parlament teh ministrov ne bo potrdil. S tem bo tudi konec kancleriata Sebastiana Kurza. Toda Avstrija ima rešitev: Če se to zgodi, bo predsednik imenoval svojega kandidata, ki bo vodil vlado do volitev.
- Petek, 24. maja: Strache napove, da bo vložil ovadbo proti trem osebam, ki so po njegovem krivi, da so posnetki prišli v javnost. A to je samo še zgodba FPÖ in Stracheja.
Kaj pa pri nas?
In kako bi bilo v takem primeru pri nas?
Zelo verjetno bi se izkazalo, da obstaja Evropa dveh hitrosti tudi v moralnem smislu in da mi spadamo v tisto počasnejšo.
Povsem možno je, da bi ta hip še vedno čakali na odziv predsednika. Politiki, ki bi se jih takšna afera dotaknila, bi se potuhnili. Za medije ne bi bili dosegljivi. Vsekakor pa bi se kot klop držali svojih stolčkov, četudi bi jih predsednik vlade pozval k odstopu. Če bi se že oglašali, pa bi nam sporočali, da niso naredili nič narobe. Da gre za konstrukt, da bodo v postopkih dokazali svojo nedolžnost in kaj vem kaj še.
Politična kultura, morala, zrelost in odgovornost v Sloveniji še nimajo stalnega bivališča. Zadnja dva, ki to potrjujeta, sta poslanec Horvath, ki kljub nezdružljivosti funkcije poslanca z vodenjem samoupravne narodne skupnosti — do prejšnjega meseca pa je bil tudi direktor podjetja Mint —, in direktor Agencije za varnost prometa Velov, ki ga bremenijo dokazi poškodovanega avtomobila in očividci, ki so pritrjevali, da je iz poškodovanega vozila stopil vidno pijan.
Pri slednjem je vsaj vlada pokazala, da zna biti tudi hitra. Je to luč na koncu tunela?
Opomba: Avtorica objavlja tekste s Fokuspokusa ob ponedeljkih na svojem blogu Kaka — Kako komuniciramo?.
