Ostajamo pošteni do zadnjega centa. Tudi Andrej Lovšin.

Kaj naj si državljani mislimo o slovenskem pravnem sistemu, če zasledimo novico, da je nekdo, ki je pri svojih poslih iz nam neznanih razlogov naredil 100 milijonov težko finančno luknjo, v kratkem času blazno obogatel? In to človek, ki pripada politični skupini, v kateri so se že prej dogajale in se še dogajajo finančno sporne zgodbe.

Da bi prišli do verodostojnih podatkov, kaj si Slovenci o tem mislimo, bi bila potrebna obširna anketa. Toda že brez tega lahko rečem, da je večina prepričana, da naš pravni sistem ni bil nič prida že v preteklosti in da ni nič prida še danes.

Luksuzni apartma in dve stanovanji na elitni lokaciji v Portorožu? Stanovanje v Ljubljani? Za 50.000€ delnic Intereurope? Volkswagen Eos? Skoraj milijon evrov drugega premoženja?

Vse to in še več

Vse to je Specializirano državno tožilstvo s tožbo skušalo odvzeti nekdanjemu častniku, policistu, obveščevalcu in na koncu poslovnežu, nekdanjemu predsedniku uprave Intereurope Andreju Lovšinu (pa še njegovi mami in hčerki). 

Ob tem je SDT ves čas poudarjalo, da je ugotavljanje premoženja nezakonitega izvora zelo zahtevno, ker je prikrito z lastništvom drugih pravnih oseb. Lahko torej sklepamo, da je Lovšinovega premoženja še bistveno več.

Andrej Lovšin je bil na čelu Intereurope dve leti, od januarja 2006 do marca 2008. Dve leti. To je morala biti sanjska služba. V tem času je obogatel za vse, kar mu tožilstvo očita. To je bilo takrat, ko je Intereuropa kupila zemjišča in v Rusiji gradila logistični terminal Čehov, kar je Intereuropo stalo več kot 140 milijonov evrov in jo skorajda pahnilo v stečaj. Terminal so nazadnje prodali za 45 milijonov evrov.

Nadzorni svet je Lovšina krivdno razrešil zaradi nedoseganja poslovnih ciljev, prekoračitve pooblastil in kršitve delovnih obveznosti. Lovšin pa je nato od podjetja zahteval 330.000€ zaradi neutemeljene razrešitve iz krivdnih razlogov, vendar mu jih ni uspelo iztožiti.

Brez pravne podlage

Tožilstvo je novembra 2017 ob vložitvi obtožnice zaradi suma pridobitve premoženja nezakonitega izvora zelo jasno povedalo, zakaj ukrepa proti Andreju Lovšinu:

»Ugotovljeno je bilo, da je v obdobju finančne preiskave imel za 1,9 milijona evrov premoženja več, kot bi jih lahko imel glede na zakonite prihodke v istem obdobju.«

A ta tožba bo ostala brez zaključka. Nobenih posledic ne bo imela. Niti odvzema premoženja, za katerega večina državljanov misli, da je bilo pridobljeno na nepošten način. Tožba namreč nima pravne podlage. Izvor tega vprašljivega premoženja namreč sega v čas (pred 29. majem 2012), ko še ni veljal Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI).

Tako se je Lovšin ta teden na sodišču lahko vpred kamerami veselil res nenavadnega prizora: prazne tožilske klopi. Tožilstvo je namreč umaknilo tožbo, pozeje pa so tudi sporočili, da njihova prisotnost ni bila obvezna.

Ima še en dodatni razlog, da je lahko dobre volje. Ker ga je država neuspešno tožila, mu bo seveda morala povrniti za 8.200€ sodnih stroškov.

Dobro ime

Lovšinova odvetnika pa opozarjata tudi na zakonsko neurejen problem, kaj sledi na koncu takšnega neuspelega procesa, v katerem država ni dokazala kaznivih dejanj v kazenskih postopkih.

To je sicer tisti del zgodbe, v katerega večina državljanov ne verjame. Omenjeni gospod po zakonu ostaja nedolžen. Ker se je moral leta in leta nedolžen vlačiti po sodiščih in ker je bil omadeževan njegov ugled, dobro ime, pa morebiti še kaj, je v tem primeru skoraj zagotovo upravičen do proračunskega nadomestila. Kar pomeni, da bomo gospodu Lovšinu davkoplačevalci zaradi neurejene zakonodaje na koncu morda podarili še nagrado za njegovo »ne vemo kako« pridobljeno premoženje in škodo, ki jo je utrpel njegov ugled.

Enkrat sem na napačni račun nakazala Fursu 3,24€ za meni sicer neznane prispevke, ki jih plačujem vsak mesec. V manj kot mesecu dni so me na to opozorili, niso pa zneska sami preknjižili na pravega. Računovodkinja mi je svetovala, naj hitro poravnam znesek, da ne bom imela težav z izvršbo.

Juhej! Naslednji mesec mi ni bilo treba nakazati zneska na tisti račun, na katerega sem prejšnji mesec pomotoma nakazala tistih 3,24 evra.

Je treba k temu sploh še kaj dodati? Država ima navadne državljane res blazno rada. Z učinkovitimi in hitrimi ukrepi skrbi, da ostajamo pošteni. Do zadnjega centa.

Opomba: Avtorica objavlja tekste s Fokuspokusa ob ponedeljkih na svojem blogu Kaka — Kako komuniciramo?.