Zvokoblog 50: Čas za oblake nad Velikim kanjonom

Zvok, bolje rečeno šum pogleda navzdol. Za obiskovalca gora iz Slovenije nekaj sila nenavadnega. Pri nas rečemo, da gremo v hribe. Ko prideš v Veliki kanjon, pa rečeš, da greš v dolino. Po določenem času mučenja — ali užitka (odvisno od perspektive) — ob hoji navkreber, se odpre pogled v dolino. Nagrajen si s prelepim pogledom na prehojeno pot.

Tu pa si najprej deležen nagrade in se mučiš — ali pa uživaš (spet odvisno od perspektive) po nagradi. Morda gre pa samo za spodbudo in spomin, ki ga nosiš s seboj, ko se na dnu ozreš navzgor in veš, da boš grizel kolena, da se spet znajdeš na vrhu.

Kakorkoli že, ob pogledu s kakšnih 1800 metrov višine nas spremlja šum tišine, napolnjen z vetrom, kakšno muho in mimoletečim jeklenim ptičem, da ne bi bilo ptičem iz mesa in krvi preveč dolgčas.

Čas za oblake.

Opomba: Avtor objavlja Zvokobloge, Soundbloge, Zvočne razglednice in druge tonske in videoposnetke tudi na svojem YouTube kanalu.