Šarec ni več spravljiv dobrovoljček kot na začetku mandata

Kaj si mislim o Šarčevi odločitvi, da se noče habilitirati za katedro v Evropskem parlamentu, sem povedal že včeraj in predvčerajšnjim. Mislim, da je volilcem to všeč. Meni ni. To mi samo zlonamerno pripisujejo vsevedneži in fanatiki, ki jim gre Šarec že tako ali tako na živce.

Meni je vseeno. Jaz to samo ugotavljam in ne delam drame. Ker poskušam razumeti njegovo strategijo prilizovanja svojemu in tudi ne zanj opredeljenemu elektoratu. Vseeno je, ali bi naš premier imel govor v Bruslju ali ne. In trdim, da se tudi sam zaveda, da je vseeno.

Če zadnji rezultati anket kažejo slab trend za LMŠ, to ne pomeni nujno, da se glede razlage zgoraj motim. Imam vse razloge za domnevo, da se motijo raziskovalci javnega mnenja.

Moja teorija je, da Šarcu pada všečnost zato, ker postaja prepirljiv. Zlasti včerajšnje izjave v parlamentu kažejo, da postaja vedno bolj hud in da ne bo iz tega prav nič dobrega.

Zoprn in poln kufer

Šarec ni več tak spravljiv dobrovoljček kot na začetku mandata. Ne izbira več besed. Kot da izgublja živce. Ali pa je samo postal zoprn in ima vseh poln kufer. Včeraj si je dal duška.

Najprej je rekel Ljudmili Novak (NSi), da je njeno poslansko vprašanje, zakaj ne gre v Bruselj, dobronamerno približno toliko, kot verjame, da je Zemlja ploščata. 

Potem se je med vrsticami spravil na Tanjo Fajon — “eno poslanko” —, češ, kako naj jemlje resno slovenske evropske poslance, ki so še pred petimi leti razlagali, da bi bilo dobro služiti v Bruslju največ dva mandata, danes pa kandidirajo že tretjič.

V naslednjem zamahu je klofnil kar tri MEP naenkrat — seveda opozicijske (Milana Zvera, Patricijo Šulin, Romano Tomc; SDS):

“Imamo nekaj evropskih poslancev, ki niso zamudili priložnosti biti tiho, ampak so Slovenijo tožili pred svetovno in evropsko javnostjo, kadar je bila le priložnost za to.”

Nakar še Igorja Šoltesa, v dosedanjem mandatu (ex-)Verjamem, tokrat pa na listi DeSUS:

“Imamo poslanca, ki je pred petimi leti verjel, danes ne verjame več in se je na hitro včlanil v drugo stranko samo zato, da bo izvoljen.”

Posebno pozornost pa je posvetil Mihatu Kordišu (Levica) in mu vrgel naprej njegovo znamenito prepotentno komuniciranje na Facebooku.

John Bercow

Vse to je res. Podpiram. Jaz sem tudi zoprn in imam vseh pol kufer. Strinjam se s tem, kar jim je Šarec rekel. Vsakemu posebej in vsem skupaj. Vse je res. Jaz bi jim tudi to očital. Šarec je duhovit in zna otresati jezik. Še posebej na odprti sceni velike dvorane Državnega zbora.

Mislim pa, da to zanj oz. za njegove ratinge ni dobro. Ljudem ni všeč zoprnija, četudi se s tem strinjajo. Ne marajo konfliktnega komuniciranja.

Morda niti ni dobro za kulturo javne debate. Čeprav Šarec navidez dviguje nivo izpraznjenosti, natolcevanja ali celo primitivizma, s katerimi običajno operirajo poslanci, to še ne pomeni, da zato manj govorijo eden mimo drugega kot sicer. Produktivno pa zagotovo ni nič bolj kot tisto prej. Samo bolj zabavno je.

En Marjan Šarec še ne prinese Johna Bercowa v Državni zbor.

Wannabe

Bolj kot zaradi Šarčevega novokomponiranega sesuvanja ali celo zaradi omalovaževanja slovenskega poslanstva v Bruslju gre LMŠ po mojem dol zaradi svoje neresne liste nekompetentnih kandidatov za evropske volitve. S tem so se zelo osmešili. Po mojem prihaja za njimi Irena “Ljudje. Drugačnost. Svežina. Spremembe. Ljudje. Prihodnost. In še enkrat ljudje.” Joveva. Ki je pravkar napisala:

“Slovenija je v EU lahko slišana, mora biti slišana in bo slišana. V prvi vrsti pa morate biti slišani vi.”

Zanimivo, kajneda, da wannabe poslanka, ki hoče nakladati, kandidira ravno na pole positionu liste stranke, katere predsednik noče nakladati?

To je podobno kot Gregor Preac pri SNS. Aja, njega že ni več, ker ne razume za lase privlečenih vicev. In to še preden je kdo opazil, da je tudi Jelinčič rekrutiral kao novinarja.

Kot rečeno: Šarčeva odločitev, da ne bo govoril na zasedanju EP, je verjetno najbolj populistična doslej. S tem je dal vedeti, da se mu zdi brez veze nakladati o prihodnosti Evrope, ker sam ne bi imel povedati nič bistvenega na to temo, za nameček pa bi ga le komajda kdo poslušal.

Žalujočim ostalim slovenskim politikom, ki imajo visokoleteče ideje o prihodnosti EU in ki komaj čakajo priložnost, da (neglede na eventualno publiko) o tem tudi kaj povejo, se to zdi popolnoma neverjetno. Všeč pa je ljudstvu, ki ne mara nakladanja. 

Seveda pa to ni konsistentno s tem, da dá za špicenkandidatko nekoga, ki je za nakladanje ustvarjen.