Pošta Slovenije. Connecting people.

O Pošti Slovenije nikoli nisem imela dobrega mnenja, kar sem tudi večkrat zapisala [Dobronameren nasvet Pošti Slovenije, naj se pogleda v ogledalo, Pošta (Carinska pošta) nad državljani izvaja administrativni mobing in Tožba podložnice kraljice Pošte: Pa naj jedo kuverte!, op. Fp.]. Tudi zato, ker je naša pošta vidna manifestacija tega, kje Slovenija je, čeprav v resnici tam nikoli ni hotela biti.

Tako zastarelega, preživetega in neučinkovitega sistema, kot ga imamo v naši Pošti, verjetno ne najdemo nikjer v EU. Nekaj se trudijo s prenovami poslovalnic, a jih stojala in police, kamor naj bi polagali svojo novo ponudbo, samo še bolj potiskajo v neestetski, nedomišljen kramarski branding.

Logistični šok

Poštne uslužbenke so pogosto zlovoljne, brez nasmeha. Mnoge očitno nimajo denarja za solidno oblačilo in urejeno frizuro. Mladih poštaric, ki bi vnesle nekaj več življenja za šalterje, skoraj ni. Softverska podpora njihovemu delu je zapletena, saj čisto preproste operacije, kot so nakup znamke ali oddaja pisma, trajajo predolgo. Da o zaprtih okencih, medtem ko se pred odprtimi vijejo dolge vrste čakajočih, niti ne govorim.

In vendar v naši pošti vidim tudi nekaj dobrega.

Dobro, da so poštarji ta teden le nekako našli pot do podpisa dogovora z delodajalcem. Če bi v torek začeli z napovedanim štrajkom, bi v Slovenije doživeli resen logistični šok, katerega razsežnosti si ne moremo niti predstavljati. 

To se sliši nemogoče in neverjetno. Zdi se nam namreč, da postajamo vedno bolj neodvisni od pošte. Pa v resnici ni tako.

Kaj vse bi brez pošte obstalo

Če bi poštarji stavkali, bi zastale vse tiste poslovne pošiljke, ki jih ne usmerjajo hitri, alternativni poštni in kurirski ponudniki kot DHL, DPD, FedEx in drugi. Za podjetja, ki z ekspresnimi posredniki nimajo pogodbenih odnosov, bi prehod zahteval pridobitev ponudbe, usklajevaje med odločevalci, podpis pogodbe, navodila vsem v nabavni oz. prodajni verigi … — skratka, nastal bi cel cirkus.

Neodposlani bi ostali tudi računi, ki jih podjetja izdajajo kupcem in poslovnim partnerjem. Posledično bi zamujala tudi plačila za že opravljene storitve in izdelane produkte.

Spremenil bi se načrtovani denarni tok podjetij, ki je kot pokazatelj uspešnosti poslovanja zelo občutljiva kategorija. Finančno načrtovanje in potencial bi padla v vodo. Alternativno pošiljanje računov prek mailov je izvedljivo, če gre za manjše serije računov, množično in čez noč pa je to veliko težje.

Neodposlani bi ostali reklamacijski zapisniki, vezani na roke zastaranja. Marsikateri ugovor glede kakovosti blaga bi zaradi zamude padel v vodo.

Zastali bi poslovni paketi, predvsem dobave manjših količin različnih materialov, ki si jih podjetja izmenjujejo po pošti. Težave s proizvodnimi kapacitetami bi nastale zlasti pri majhnih in srednjih podjetjih, ki jih je v Sloveniji največ. Podjetja bi zamujala z roki izdelave in dobave, kršenju pogodbenih obveznosti pa seveda sledijo penali.

Sploh ni smešno

V zasebnem sektorju bi prave, klasične čestitke za rojstni dan prišle kdo ve kdaj po slavju. Internetnih nakupov bi se veselili, ko bi bil svečani dogodek, za katerega smo si privoščili novo obleko, že zdavnaj za nami. Trgovcem bi ostalo v skladiščih na tone reklamnih letakov. Mi sami pa ne bi vedeli, kaj je pri trgovcih novega. 

Stavka, napovedana za samo dober teden dni pred rokom za pošiljanje pokojnin, pa bi lahko tudi povzročila, da tisti, ki zaslužene rezultate minulega dela še vedno prejemajo na roko, od poštarja, ne bi bili izplačani pravočasno.

Čas je, skratka, da se zavemo, da nas danes ne povezujejo samo internet in Facebook ali Instagram in kar je še teh novodobnih mrež, ampak tudi poklici, na katere gledamo posmehljivo, kot na odslužen preostanek nekega minulega časa. 

Šele ob grožnji s stavko in razmisleku o ne samo gospodarski, ampak tudi družbeni vlogi pošte, se je razkril pomen tega danes neopaznega, skoraj zaničevanega in pogosto zasmehovanega poklica.

Biti poštar? To sploh ni smešno. Pomislimo!

Opomba: Avtorica objavlja tekste s Fokuspokusa ob ponedeljkih na svojem blogu Kaka — Kako komuniciramo?.