Adventistična levica, Jezušček iz Kamnika in odrešenik Drnovškovega tipa
Odločitev, da bo LMŠ na evropskih volitvah kandidirala sama, ne pa povezana s SMC in SAB, ni niti presenetljiva niti nepričakovana. Normalni analitiki bi jo znali predvideti. Zanimiva je kvečjemu zaradi smešnih komentarjev, ki jih je predsednik vlade sprovociral s košarico minornima koalicijskima partnerjema.
No, v vsakem primeru bi bilo smešno, če bi Lista Marjana Šarca Marjana Šarca, nekdanja Stranka Mira Cerarja Mira Cerarja in Stranka Alenke Bratušek Alenke Bratušek kandidirale skupaj.
LMŠ na evropskih volitvah ne rabi partnerjev. Niti še ni čas, da bi Šarec kogarkoli že inkorporiral. Le zakaj bi svojo stranko, ki ji gre zaenkrat kot po maslu, peljal na evropske volitve v navezi z dvema luzerskima, ki se nanj samo šlepata?
Šarčeva zavrnitev evroparlamentarne koalicije s Cerarjem in Bratuškovo je prvi znak konsolidacije slovenske strankarske scene na (levi) sredini. Poglejmo, kako se bo to zgodilo.
Predzgodovina
Najprej pa predzgodovina.
Potihem si je skoraj vsa politično obsedena Slovenija želela, da bi Šarec sklenil to evrokoalicijo s Cerarjem in Bratuškovo.
Adventistična levica, ki še vedno ni obupala nad drugim prihodom odrešenika Drnovškovega tipa, je v tem iz čiste nostalgije prepoznala možnost, da bi Jezušček iz Kamnika iz te naveze lahko ustvaril nekaj takega kot novo LDS. Nekoč. Morda že kmalu.
Toda ko iz te moke ni bilo nobene lepinje, je bilo razočaranje kar hudo: Dnevnik je Šarca otročje užaljeno in pokroviteljsko obtožil, da “ni sposoben preseči kulta osebnosti, [značilnega] za vse tri sredinske stranke” in da “vse bolj spominja na nekega politika z desne strani političnega prostora”! Wow!
Razočaranju levice nad Šarčevim soliranjem je temu primerno sledila privoščljivost desnice. Požareport je konspirativno pojasnil, da za projektom združevanja v novo LDS — zaenkrat ponesrečenim zaradi Šarčeve samovšečnosti in prepotentnosti — stoji Gregor Golobič in da je zgoraj omenjeni Dnevnikov komentar v resnici lekcija, ki jo stric vseh stricev iz ozadja pošilja neposlušnemu premieru za kazen.
Potem se je to seveda rolalo naprej, prevedeno v vrhunsko idiotski naslov “Kdor visoko leta, nizko pade” — stric iz ozadja Gregor Golobič bo Šarca kaznoval s padcem javne priljubljenosti, ker ga ne uboga pri projektu nove velike LDS.
Anybody’s guess
LMŠ bo maja zlahka pobrala tri, če ne celo štiri poslanske sedeže v Evropskem parlamentu. Četrtega bo morda pobrala Levici — medtem ko bo SDS svojega četrtega morda pobrala SD. Imeti samo dve stranki v EP bi tudi bila svojevrstna konsolidacija.
Kakorkoli že, moja projekcija je naslednja:
Miro Cerar in Alenka Bratušek bosta sčasoma sprevidela, da se jima ne splača za vsako ceno vzdrževati svojih strank, ker za to potrošita preveč mentalne energije za premalo učinka. V perspektivi bosta Alenka in Miro zato prva, ki bosta pripravljena na fuzijo z LMŠ.
Cerar se bo kot zunanji minister še kar izkazal, zato ga bo Šarec rad vzel pod svojo kapo — če bo le ukrotil svoj ego (namreč Cerar). Bratuškova je/bo v težjem položaju, ker nima bistvene funkcije, Šarec sam pa nima razloga, da bi si jo sploh želel s svojem šotoru. Toda za število bo dobra. In tudi zanjo bo LMŠ dobra, ker ima več šans, da na naslednjih volitvah pride v parlament — kar ji na zadnjih ni uspelo niti na listi svoje stranke.
Mislim skratka, da že na naslednjih volitvah ali kmalu po njih ne bo več ne SMC ne SAB, ker se bosta pripojili še toliko močnejši LMŠ.
V še štiri leta bolj oddaljeni prihodnosti pa pričakujem, da bo LMŠ — ali kakorkoli že se bo takrat imenovala, ker bo enkrat pač morala zabrisati sledove svoje prvinske in prvotne egomanije — pojedla tudi SD.
Če prav računam, bo to leta 2026. (“Will you still need me /Will you still feed me / When I’m sixty-four?”) Pa tudi če bo prej … Levici je v bistvu lahko prerokovati levici. Kaj pa bo medtem s desnico, pa je seveda anybody’s guess … — ne moj.
