KPK? Gola formalnost, formalna odvečnost.
Na Planet TV so nas ta teden v oddaji Argument spomnili na institucijo, ki smo jo tako rekoč že odmislili in pozabili, odkar je iz nje odšla Alma Sedlar. Na Komisijo za preprečevanje korupcije, KPK. Odkar ni več javnega prepucavanja med njo in šefom Štefanecom, kdo je kaj zamočil, je KPK izginila z naših radarjev.
Gre za organ, ki ga državljani vidimo kot eno od številnih institucij, ki zaposluje javne uslužbence in troši denar za nikakršne rezultate. Za nas je KPK nekoristna, neučinkovita, nepotrebna, sama sebi namen. Davkoplačevalska izguba.
Da se Boris Štefanec ne boji javnih soočenj, je dokazal že nekajkrat. Neverjetno pogumno in odločno stoji pred strelskim vodom in nepopustljvo pojasnjuje in utemeljuje dosežke, ki jih nihče ne vidi.
V tem me spominja na japonskega vojaka iz 2. svetovne vojne Hirooja Onodo, ki se ni predal vse do leta 1974, ko mu je njegov nekdanji komandir na nekoč okupirane Filipine prišel povedat, da je vojne že zdavnaj konec. Štefanec daje vtis, da bo do konca branil “okupirani” teritorij, dokler mu predsednik države ne bo povedal, da je to vojno izgubil.
Nima smisla
V Argumentu so vanj streljali nekdanji glavni državni revizor Igor Šoltes, poslanec Levice Matej Tašner Vatovec, nekdanji poslanec SDS in nekdanji notranji minister Vinko Gorenak in zdravnik Erik Brecelj. Bombice pa je iz tujine nanj spuščal še prvi šef KPK Drago Kos.
Še najbolj prizanesljiv do Štefaneca je bil Gorenak, ki mu je priznal trud in omejena pooblastila, ki da preprečujejo, da bi razkrili več koruptivnih dejanj. KPK namreč lahko prijavo pripelje samo do razkritja krivcev, potem pa pregon prepusti policiji in tožilstvu. In prav to je po Gorenakovem mnenju krivo, da pravih rezultatov pregona lumpov in prevarantov in pod mizo delujočih ni, medtem pa denar izginja v žepih, na računih, v vilah, sefih in drugje, vse za v udobno in bogato življenje nekaterih.
Kirurg Erik Brecelj je bil kot vedno neposreden. Državljanom odsvetuje prijavljanje sumljivih dejanj na KPK, ker da to nima smisla. Prijava ne bo dobila epiloga, obenem pa se prijavitelji izpostavljajo nevarnostim od izgube službe do pritiskov, pa tudi psihičnim težavam.
Štefanecu ni prizanešal niti prvi predsednik KPK Drago Kos. Njegov očitek je bil, da Štefanec nima vizije, znanja in poguma — in da je Komisijo spremenil v nemega opazovalca dogodkov.
Štefaneca to ni vrglo iz tira. Njega v resnici nikoli nič in nihče ne vrže iz tira. Ostaja neomajen kot Onoda, globoko prepričan v svoje poslanstvo, ki mu ga je zaupal predsednik.
Je pa Kosovo sporočilo Štefanec takoj relativiziral s podatkom, da sta se dobro razumela vse do trenutka, ko je KPK začela pregledovati njegove posle v NLB. Takrat je bilo kolegialnega razumevanja konec.
Zgled in ugled
KPK kasira tudi očitke o nepravilnostih tudi s strani računskega sodišča. Ko nam institucije EU pokažejo podatke, da pri nas zaradi korupcije ponikne kar 3,5 milijarde evrov na leto, je tudi kriva KPK.
Za koliko denarja gre, si lažje predstavljamo v “alternativnih” valutah: to so skoraj trije Divača–Koper ali sredstva, s katerimi bi lahko čakalne vrste v zdravstvenem smistemu spravili na nič in zraven še omogočili investicije v najsodobnejšo opremo in obnovo prostorov. To je denar, s katerim bi lahko dvignili neto plače, saj bi se država na ta račun lahko odrekla kakšnemu odstotku naših prispevkov.
KPKbi morala biti tudi institucija, ki bi državljane z zgledom prevzgajala v odgovorne ljudi in na ta način težila, da bi se na lestvici Transparency International uvrstili med ugledne države, ki so vzor preglednosti in poštenosti delovanja podjetij in posameznikov.
Tako pa nas zadnje letno poročilo te institucije po indeksu zaznavanja korupcije med 183 državami uvršča na 36. mesto — kar je dve mesti nižje kot v prejšnjem poročilu.
Še 13 mesecev
Število prijav sumov koruptivnih dejanj, ki jih državljani prijavljamo KPK, se tudi znižuje. Še pred nekaj leti je bilo prijav 1900, lani samo še okrog 600. Če je algoritem Transparency International vsaj približno točen, potem upada števila prijav ne moremo pripisati dejstvu, da je korupcije pri nas v resnici manj.
Mandat predsednika KPK traja šest let. Štefanec ga bo zaključil marca 2020. Do takrat lahko pripelje delovanje KPK do točke, da ljudje tej instituciji sploh ne bomo prijavljali dejanj, zaradi katerih je bila ustanovljena.
Kar slišim njegov zaključni nagovor ob predaji mandata nasledniku: “Reševali smo več primerov na leto, kot smo dobili prijav. Novemu predsedniku KPK predajam institucijo v dobri kondiciji in brez nerešenih primerov.”
Formalno bodo torej letos popucali stare primere. Formalno jih bodo predali pristojnim organom. Ti jih bodo formalno reševali naprej. Formalno argumentirana formalna odvečnost.
Opomba: Avtorica objavlja tekste s Fokuspokusa ob ponedeljkih na svojem blogu Kaka — Kako komuniciramo?.