Je treba še kaj povedati o levem populizmu? Vprašajte ekonomiste.
V razpravi o ekonomiki populizma Populism and the Economics of Globalization je Dani Rodrik razdelil populistične tendence kot odgovor na globalizacijo na levi in desni populizem. Levi se razvije na osnovi povečanja dohodkovnih in socialnih, razrednih razlik v družbi, desni pa ob spodbudi etnocentrizma oz. nacionalizma — recimo zaradi povečanega števila priseljencev.
No, tako so za leve populiste razglasili tudi vidne posameznike, ki so pretekli teden podprli predlog demokratske kongresnice Alexandrie Ocasio-Cortez in demokratske senatorke Elizabeth Warren za zvišanje zgornje mejne dohodninske stopnje in uvedbo davka na premoženje.
Eden od soavtorjev predloga Warrenove, Gabriel Zucman, je v torek na Twitterju objavil učinkovit odgovor v dveh slikah, ki kažeta višino zgornje dohodninske stopnje in stopnje davka na premoženje v ZDA od leta 1913 do danes.
Zgodovinsko najvišje davčne stopnje
Če so tisti, ki se danes v ZDA (in drugih razvitih državah) zavzemajo za višjo dohodninsko progresijo in višjo obdavčitev premoženja, levi populisti, potem so bili levi populisti tudi vsi ameriški predsedniki in predstavniki v Kongresu in Senatu med letoma 1933 in 1980, ko so bile v ZDA v veljavi zgodovinsko najvišje davčne stopnje.
Zucman zato učinkovito odgovarja, da je za populizem morda šlo po letu 1918, ko je prišlo v ZDA do močnega povišanja zgornje dohodninske stopnje. Najbrž zaradi pritiska po sovjetski revoluciji. Ne poznam političnih razlogov, predpostavljam pa, da je šlo bolj za odgovor na 1. svetovno vojno in potrebo države, da napolni proračun.
Značilen negativni učinek
Sicer pa se vam v glavnem ni se vam ni treba sramovati. Niste levi populist, če se danes zavzemate za višje davke na visoke prihodke in veliko premoženje. Obdobje visokih davkov je bilo namreč hkrati tudi obdobje najnižje neenakosti in najvišje gospodarske rasti v zgodovini. Kot ugotavlja študija IMF (Jonathan D. Ostry, Andrew Berg, Charalambos G. Tsangarides; 2014), gre to dvoje z roko v roki: znižanje nenakosti povečuje rast.
In kot ugotavlja druga študija IMF (Era Dabla-Norris, Kalpana Kochhar, Nujin Suphaphiphat, Frantisek Ricka, Evridiki Tsounta; 2015), davčna prerazdelitev omogoča povečanje transferjev, višji dohodki spodnje polovice populacije pa pozitivno vplivajo na gospodarsko rast.
Zvišanje deleža dohodka v spodnjih treh kvintilih (spodnjih 60% populacije) za 1% vpliva na pospešitev gospodarske rasti za 0,27 do 0,38%.
In ne, znižanje zgornje mejne stopnje dohodnine (za zgornjih 20% ljudi z najvišjimi dohodki) ne vpliva na spodbuditev gospodarske rasti, kot zatrjujejo konzervativci. Nasprotno, to ima značilen negativni učinek. Zvišanje deleža dohodka zgornjih 20% za 1% vpliva na zmanjšanje rasti BDP za 0,08%.
Huh, je treba še kaj povedati o levem populizmu?
Opomba: Tekst je bil objavljen v torek, 29. januarja 2019, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Kdaj si levi populist?. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.
