Mojca Pokrajculja: “Laž nima kratkih nog. Zajec ima krajše. Vsaj sprednje.”

25.1.2019 / 06:08 Komentiraj
Še veste, zakaj ima zajec sprednje tačke krajše od zadnjih? Jaz sem tudi pozabila, zakaj moj sin ni maral te pravljice.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Popoldne je prišla asistentka Alja. Najprej je zavila do moje klubske mizice, na kateri ležijo knjige, ki jih berem. Razočarana je ugotovila, da ni nobene nove. 

“Res je, nisem bila v knjižnici. Če bova danes brali, bo treba nekaj vzeti iz knjižnice v predsobi.”

In je šla.

Vzela je knjigo s police, ki je najbolj pri roki. Visoko, tanko, roza barve. Mojco Pokrajculjo. Izbor sem razumela kot darilo in se po mnogih letih spravila brati to pravljico.

Stavim, da vas večina (več) ne ve, zakaj ima zajec sprednje tace krajše od zadnjih. Jaz pa sem tudi pozabila, zakaj moj sin ni maral te pravljice.

Vsebina je zelo tragična in krivična, zato sem jo izločila iz programa branja večernih pravljic in nanjo pozabila. Verjetno je zato končala v knjižnici knjig za odrasle in ne v sinovi knjižnici otroških.

Predolgo že mencam. Naj vam zreferiram celotno pravljico, ker ste jo — predvidevam — pozabili.

Piskrček in izučeni obrtniki

Zgodbica govori o revni deklici Mojci, ki je med pometanjem našla krajcar. Z njim si je kupila piskrček, zlezla vanj in zaspala. 

Sredi noči jo je zbudilo trkanje. Bila je lisica. Milo jo je prosila, naj jo spusti not, ker zunaj brije zimski veter. Mojca se ni dala kar tako pregovoriti in jo je vprašala: “Povej, lisica, kaj pa znaš?” Lisica ji je rekla, da je šivilja. Mojca jo je spustila not. Lahko bi bila pridna delavka. Prava za nove kapitaliste.

Potem je spet potrkalo. Bil je volk, po poklicu mesar. Tudi ta bi ustrezal bogatemu kapitalistu, zato ga je spustila not.

Pa spet trkanje. Tokrat je bil medved, izučen čevljar. Z veseljem ga je spustila not.

A to še ni bilo vse. Spet je potrkalo. Bil je zajec, krojač. Odprla mu je. Lahko bi oblačil elegantno klientelo novih bogatašev, industrialcev, računalničarjev, zdravnikov in pravnikov.

Čez nekaj časa novo trkanje. Mojca, ga je takoj sprejela. Bil je srnjak, izučen drvar. Drva bo nasekal in nam priskrbel kurjavo, rada sem na toplem, si je mislila Mojca Pokrajculja in ga spustila not.

Prav zvita zver

Zjutraj je Mojca vse goste poslala delat. Volk je prinesel tri panje čebel. Otrebil jih je in med pretočil v lonec. Skuhali so si večerjo in legli spat. 

Ponoči pa je lisica začela stokati, da jo boli trebuh. Mojca ji je rekla, naj gre v kuhinjo in si skuha kamilice. A ko je lisica prišla nazaj in spet legla, je še vedno stokala, da jo boli. Mojca jo je še enkrat poslala v kuhinjo po kamilice.

Lisica pa si v kuhinji ni kuhala kamilic, temveč je lizala med, ki ga je Mojca tam skrila. Naposled ji je uspelo polizati vse. Potem je zaspala.

Zjutraj je Mojca spet dala delo vsem — razen lisici, ker je revica bedela skoraj celo noč.

Kmalu pa je v kuhinji izbruhnil prepir. Živali so obtoževale ena drugo, da je izginil lonec z medom. Da bi se oprali krivde, je volk predlagal: “Lezimo vsi na hrbet, odprimo usta in se sončimo! Kdor je pojedel med, mu bo prilezel nazaj in mu kapal od ust!”

Precej ogaben predlog — toda živali so vendarle šle in zaspale. Vse razen lisice, ker je imela slabo vest.

Med je lisici kmalu primezel iz ust. Ker pa ni spala, si ga je sproti brisala in z njim namazala zajca okrog ust. Potem je končno zaspala.

Kruto, iluzorno

Zbudil jo je hrup. Medtem so se druge živali že zbudile in ugotovile, da se zajcu med cedi od ust. Hotele so ga namlatiti. Revček je moral pred njimi bežati in si pri tem polomil sprednje tačke.

Na koncu je Mojca Pokrajculja ostala sama s svojim piskrčkom. Zajcu pa niso nikoli več zrasle sprednje tačke. Tak je ostal za vedno.

Razmišljam, kdo bi si lahko izmislil tako kruto zgodbo. Avtorja ni, ker je pravljica ljudska, koroška. A kdorkoli že si jo je izmislil, si upam trditi, da ni bila avtorica, temveč avtor.

Sin je takrat takoj rekel, da je kruta. Otroci ne lažejo. Povedo vse naravnost. Tega bi se lahko odrasli znova naučili, recimo politiki. Vendar mislim, da je to iluzorno pričakovati.

Naslovnica Mojce Pokrajculje z ilustracijo Marije Vogelnik.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE