Bilanca 2018: Kakšno je bilo pa vaše leto?

Leto 2018 bo pustilo pečat v slovenski zgodovini iz več zornih kotov. Tudi s presežki. Vremenskimi, političnimi, gospodarskimi, športnimi … Deset je priljubljena številka. Mojih deset je naslednjih:

1. To leto je bilo drugo, morebiti se bo izkazalo za tretje najtoplejše od leta 1961.

Natančno poročilo bo ARSO objavil sredi januarja. Belega božiča v nižinah ni bilo od leta 2007, debele snežne odeje v mestih pa od leta 1994. V zadnjih 12 mesecih je bila povprečna dnevna temperatura v prestolnici 12,5°C, kar je 1,6 več od dolgoletnega povprečja. Marsikomu to prija, a naša smučišča že čutijo posledice. V povprečju obratuje samo polovica naprav, gneča je večja, zimski turisti pa gotovo manj zadovoljni. Naravo smo dolžni spraviti nazaj v njene “naravne” tirnice, sicer se bomo morali preseliti na nek drug planet ali celo v neko drugo osončje.

2. Imeli smo državnozborske volitve.

Drugič v zgodovini samostojne Slovenije se je zgodilo, da zmagovalna stranka ni oblikovala vladne koalicije. Prvič to ni uspelo Zoranu Jankoviču, ki po volilni zmagi leta 2011 ni znal sešteti glasov v parlamentu. Namesto 46 glasov podpore za mandatarja jih je dobil samo 42. To politično matematiko seveda dobro obvlada prvak SDS Janez Janša, ki je bila relativni zmagovalec letošnjih volitev, a so ji vse stranke sredine in levice odrekle podporo. S preostankom desnih glasov pa vlade pri nas ni (bilo) mogoče oblikovati.

3. Leta 2018 smo torej dobili manjšinsko vlado.

Vodi jo Marjan Šarec, zastavonoša druge najbolj priljubljene stranke na volitvah, LMŠ. Tako Janša kot Šarec sta bila obsojena na manjšinjsko vlado, le da je Šarcu uspelo zbrati močnejšo manjšino, ki jo interesno podpira ali ruši Levica. Kot ugotavlja vrsta tistih, ki profesionalno ali vsaj aktivneje spremljamo politično dogajanje v državi — in kot pravi tudi javno mnenje —, nam je Šarčev način vodenja blizu. Zato podpora stranki raste, za resne teme pa mu dajemo priložnost. Bodo pa prav strukturne spremembe tiste, ki bodo na koncu zapečatile oceno te vlade.

4. Leto 2018 nam je naklonilo še eno državljansko pravico: lokalne volitve.

Na teh smo dočakali nekaj pomembnih premikov v mestnih občinah. Padli so Maribor, Koper in Nova Gorica. Ljudstvo je Andreju Fištravcu, Borisu Popoviču in Mateju Arčonu reklo “dost mamo” in raje izvolilo Sašo Arsenoviča v Mariboru, Klemna Miklaviča v Novi Gorici in Aleša Bržana v Kopru. Menjava župana je bila vnaprej znana tudi v Kranju, saj dosedanji Boštjan Trilar ni več kandidral, župan pa je v drugem krogu z naskokom postal Matjaž Rakovec. Devetim slovenskim županom so volilci namenili že sedmi mandat. Svoje občine vodijo tako rekoč od ustanovitve dalje.

5. Končno smo dobili guvernerja Banke Slovenije.

To je po številnih preigravanjih in sprva nepremišljeni in slabi kalkulaciji predsednika Pahorja — saj prvi predlagani kandidat Primož Dolenc ni dobil ustrezne podpore — postal Boštjan Vasle. Dobili smo tudi manjkajočo ustavno sodnico Katjo Šugman Stubbs. Predsednik države je torej opravil dve pomembni imenovanji, se je pa nekoliko potegnil nazaj v svojih komunikacijah na socialnih omrežjih. S premierjem še nista prijatelja, ga pa ta dohiteva v vox populiju, kar predsedniku države gotovo ni prav po volji.

6. Se je pa tudi vlada izkazala z nekaj presenetljivimi, svežimi rešitvami.

Slovensko vojsko po novem vodi Alenka Ermenc, edina in prva ženska, ki zaseda položaj načelnice generalštaba v vojskah članic Nata. Policijo pa po novem vodi Tatjana Bobnar. Upam si trditi, da bosta obe uspešni pri uvajanju nujnih sprememb. Se je pa prvi minister Šarec izkazal tudi z bliskovito menjavo samovšečnega in po lastnem mnenju vsemogočnega ministra Marka Bandellija, ki si je preprosto dovolil preveč. Ali bo ponudba Alenke Bratušek za novega ministra Iztoka Puriča prinesla tako želene in manjkajoče evropske milijarde, bo pokazal čas. Po tem bomo presojali njegovo uspešnost. Sindikati in vladni pogajalci so v glavnem našli zadovoljive rešitve, ki zagotavljajo vsaj začasen socialni mir.

7. Gospodarsko je bilo leto 2018 zelo uspešno.

Po vseh pokazateljih smo boljši kot pred krizo leta 2008, Slovenija pa je po rasti BDP že nekaj časa med vodilnimi v EU. Zaposlenih je več kot milijon ljudi, brezposelnih pa “samo” 52.000. Minimalna plača bo višja, povišale se bodo tudi plače v javnem sektorju. Prihodki državnega proračuna so v desetih mesecih dosegli 8,22 milijarde evrov, kar je 12,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Ključni generator uspešnosti ostaja izvoz, kjer smo tolkli fascinantne rekorde. Cveti tudi turizem, kjer pa bo treba paziti, da se cvetenje ne bo sprevrglo v dušenje. Sprejmemo lahko namreč samo omejeno število turistov.

8. Nikoli prej nismo o dogajanju v ameriški košarkarski ligi NBA vedeli toliko kot letos.

Zdaj se ji je pridružil naš najstniški šampion Luka Dončić. O njegovih dosežkih beremo in slišimo skoraj vsak dan, zagotovo pa po vsaki tekmi Dallas Mavericksov. Takšne prekooceanske evforije ni uspelo ustvariti niti ključnemu sokreatorju zmage slovenskih košarkarjev na zadnjem evropskem prvenstvu Goran Dragić. Za Luko so privrženci priredili znamenito Hallelujah Leonarda Cohena, ki se sedaj vrti na YouTubu pod naslovom HalleLuka in z besedilom, ki izraža navdušenje nad njegovim igranjem.

9. Vrnila se je Ilka Štuhec.

Neuničljiva punca. Toliko poškodb, kot jih je prestala prav Ilka, ni prestala še nobena naša smučarka v nobeni generaciji. Pa vendar je letos že dvakrat stala na zmagovalnih stopničkah. Moj pokojni tast, ki nikoli ni imel priložnosti obiskati Slovenije, se mi je vedno poklonil za naše športnike. Spremljal je smučarske skakalce, biatlonce, alpince … — vse športe. Bil je skorajda fanatičen spremljevalec športa in dobro je vedel, katera mesta so zasedli naši.

10. Zame je bilo to leto toplo-hladno.

Vse je bilo prijetno toplo in prijazno, mraz ga obdaja le zaradi zdravja in neznanke, kako bo z nami v prihodnje.

In kakšno je bilo vaše leta 2018?  Želim vam najprej zdravja, potem pridejo uspehi, sreča, veselje... Vsega tega vam želim v izobilju!

Opomba: Avtorica objavlja tekste s Fokuspokusa ob ponedeljkih na svojem blogu Kaka — Kako komuniciramo?.