Obsesija samokontrole uničuje ljubezen, pripadnost, varnost, ugled
Ko sem nekaj dni nazaj pospravljala spominske škatle iz osnovne in srednje šole, mi je prišel v roke svetlo roza zvezek. Spremljal me je od konca osnovne šole do prvih dveh let srednje. Vanj sem si zapisovala lepe misli, pisala pesmi, dnevnik, nalepila vstopnico prvega pravega žura — takšne spominske traparije.
Nekje na sredini pa so zapisane novoletne želje. Zapisala sem: “Jej manj sladkarij in varčuj.”
Zasmejala sem se. Čisto nič se nisem spremenila.
Če bi si letos napisala novoletne želje, bi verjetno napisala isto. In če bi bila control freak, bi verjetno zapadla v stanje globoke depresije.
Že deset let si želim isto, pa tega ne znam uresničiti. Tako kot verjetno še 95% ljudi. Zakaj sem tako nesposobna reči ne desetemu piškotu?
Lagodno življenje
Čeprav vem, da bi morala dajati denar na stran, mi trenutno več pomeni lagodno življenje z obilico novih doživetij. Že res, da se potem dva dni sekiram, ker ne vem, kako mi bo uspelo priti skozi mesec, in se počutim kot drek — ampak vem, da bom naslednjič naredila enako.
Tudi vi boste naredili enako, čeprav se zdaj sekirate, da niste uresničili zaobljub od lanskega novega leta in se prepričujete, da bo naslednje leto bolje.
Nič ne bo bolje. Zakaj bi sploh moralo biti?
Zakaj bi se mrzlega zimskega večera sploh odpovedovala topljenju sladke čokolade v ustih, ko pa to tako prija? Sladkor škoduje … — pa tudi razveseljuje. Sladkor redi … — ampak vsa hrana redi.
Smilijo se mi ljudje, ki si želijo živeti pravilno in zdravo in potem življenjske užitke zamenjajo za občutek, da imajo življenje pod nadzorom.
Igra našega ega
Enkrat sem nekje prebrala, da je obsesija tistih, ki se odpovedujejo sladkorju, škrobu, glutenu, maščobam in vsemu, kar je pravzaprav dobro, v resnici posledica pomanjkanja samokontrole pri pomembnejših zadevah.
Obremenjenost z nadzorom, koliko in kaj poješ, koliko telovadiš, kako govoriš, kako izgledaš, koliko projektov pridobiš, koliko poslov zaključiš, koliko denarja imaš na varčevalnem računu, vse to je samo igra našega ega. Tudi če boste vse to uresničili, egu ne bo dovolj. Hotel bo še več. Še bolj suho telo, še lepša usta, še več denarja. Vse, kar v življenju počnejo — hujšajo, delajo, varčujejo — počnejo zaradi ene od teh temeljnih potreb: ljubezni, pripadnosti, varnosti, ugleda in nadzora.
Hujšajte sami od sebe
Zdi pa se, da nam gre samo še za nadzor. Nadzor uničuje ljubezen, uničuje pripadnost, uničuje varnost, uničuje ugled.
Predstavljajte si žensko, ki si po celem dnevu tekanju po opravkih, ko nazadnje oskrbi še otroke, zvečer zaželi kozarca rdečega vina in bombonjero. Ampak si ne privošči. Ne dovoli si, ker bi se počutila šibko. Nezmožno obvladovati svoje apetite.
Zato jezno zavrne dotik svojega moža in kriči na otroke. Naslednji dan izgubi živce nad svojo podrejeno. Adijo še ugled. Vse to počne samo zato, da bi se počutila kot nekdo, ki ima vse pod nadzorom.
V letu 2019 vam želim čim več čokoladnih pralinéjev. Najboljših, vsak večer, vsak dan. Debelim pa želim, da bi se jih tako prenajedli, da bi se jim uprli in da nikoli več ne bodo segli po njih. Hujšati bodo začeli sami od sebe.
