Pravo leto za fake news. Pa srečno!

V iztekajočem se letu 2018 — še enem izmed mnogih, ki so jih zaznamovale velike zgodbe — je bil bolj kot kadarkoli prej izpostavljen fake news. Kot da je padel iz vesolja in nam razkril resnico o naši konzumaciji medijev.

Fake news obstaja že tako dolgo kot mediji in novinarji. Razlika je kvečjemu v tem, da imamo za to, kar je sicer že ves čas obstajalo, zdaj tudi izraz — in to z izrazito negativno konotacijo —, ki nastavlja ogledalo tako občinstvu tudi medijem samim. Učimo se razlikovati med resnico in neresnico ter prepoznavati pomanjkljive in/ali zavajajoče informacije od čisto pravega fake newsa.

Čeprav, kdaj je fake news res fake news ali pa je fake samo malo, je morda podobno deplasirano razpravljati kot o tem, ali je ženska lahko samo malo noseča.

“Reporter leta”

Razprava o medijskem manipuliranju odpira mnoga vprašanja in posega na področja, o katerih ob nastanku pojma fake news nismo niti razmišljali.

V preteklih dneh je nemški tednik Der Spiegel — za mnoge bralce simbol resnega, skrbnega, analitičnega novinarstva — obelodanil, da je njihov ugledni novinar prirejal zgodbe. Novinar, ki je v zadnjih letih dobil nekatere najprestižnejše nagrade, je priznal, da zgodbe niso bile avtentične. Celo za tisto, za katero je dobil nagrado “reporter leta”, je moral priznati, da je deloma izmišljena.

Pomembno je, da Der Spiegel tega ni pometel pod preprogo, temveč je novinarjevo in seveda tudi svojo uredniško napako priznal in s tem zaščitil svojo načeto kredibilnost. Novinar se je pokesal in dal odpoved, toda pomembno je, da zadeva ni ostala prikrita.

Nova in nova vprašanja

Ker se leto 2018 izteka v znamenju tektonskih političnih premikov kot Brexit ter migracije in teroristični napadi, je vloga medijskih organizacij še tem bolj izjemnega pomena. Tehnološki trendi nas vodijo v nove in nove načine uporabe medijskih platform kot pred desetletjem. To od nas kot uporabnikov terja, da za konzumacijo medijev — če jih hočemo razumeti in jim slediti — obvladamo popolnoma drugačna znanja kot doslej.

Toda potreba po zanesljivi informaciji je kljub temu ostaja tisto, kar prepoznavamo kot nujnost. Letošnja afera Cambridge Analytica je neusmiljeno pokazala, kako daleč lahko seže informacija in s kakšnimi problemi se soočamo na družbenih omrežjih.

Spremljanje velikega brata je postalo del realnosti, ki se je le komajda zavedamo. Mark Zuckerberg se je posul s pepelom, a zgodba še zdaleč ni zaključena. Odpirajo se nova in nova vprašanja.

Seveda ni mogoče predvideti vseh trendov medijskega trga, kaj šele njegove dinamike. Zato je treba ostati zavezan resničnosti in resnicoljubnemu reprezentiranju različnih resničnosti (če je resnic pač več in ne le ena sama).

Kakorkoli že, naj bo iztekajoče se leto 2018 kar se da pomirjujoče, strpno, prijazno in nagajivo. Pa srečno!