Ozka grla in globoka država. Novo vsegliharstvo in svoboda govora. (2.)
Nadaljevanje včerajšnjega teksta Sovražni govor je lahko karkoli, ker ima vsak svobodo govora. (1.).
Za Žigo Turka — in še za marsikoga, ampak glej-glej: kdo ve zakaj so to ponavadi desničarji in ne nujno liberalci — so vsi isti. Nori konspirator Alex Jones ali islamofobni ekstremist Stephen Yaxley-Lennon, z.t.k. Tommy Robinson, imata za Turka enako pravico do svobode govora kot etablirani komentatorji New York Timesa ali Guardiana s kilometrino, ker da so mainstream mediji passé in ker je krivica, da prednost izkoriščajo za sesuvanje Trumpa in brexita.
Zdaj smo vsi isti. Feministke in Identitarci, Marko Crnkovič in Jože Biščak, Jože P. Damijan in Bernard Brščič, Špela Kožar in Boris Tomašič. Vseeno je, če eni šuntajo narod proti beguncem, marakešu ali Šarcu. Vseeno je, če so eni nepismeni idioti, ki so psihopatologijo senzacionalizma naštudirali v nulo. Pomembno je samo, da imajo vsi pravico do svobode govora. (Čeprav je imamo po Turku eni manj, ker za to kao dobivamo piškotke™.)
Pa lep pozdrav
Turk še pravi v kolumni:
“Na internetu […] ozkih grl ni. Kot je zgroženo povedal minister za kulturo Prešiček: ‘[D]anes lahko vsak napiše skoraj vse, kar si želi.’. Kar se nekaterim zdi grozno, drugi pozdravljamo!”
Turk naj kar pozdravlja, da lahko kdorkoli napiše karkoli. Če bo dosleden, bo pozdravil tudi to neumnost Branka Grimsa, da je izumrtje karantanskega črnega panterja dokaz, da je globalno segrevanje izmišljotina — če se omejim samo na benigne in smešne oslarije.
In če bo pozdravil Grimsa, naj lepo pozdravi še primitivca Domna Saviča, ki je poslal SD (citiram) “v kurac”, ker so na okroglo mizo povabili človeka [Žigo Turka, op. MC], ki si je tam drznil reči, da “besede ne ubijajo” in še nekaj v stilu Nietzschejevega “was mich nicht umbringt, macht mich stärker”.
Antihumanistična neumnost
Reči v debati o sovražnem govoru, da besede ne ubijajo, je dejansko velika antihumanistična neumnost pasme karantanski panter. Jasno, da beseda ne ubija dobesedno — a na začetku je bila in vedno bo beseda. Tudi pred zločinom. Ker besede naredijo vse, kar lahko naredi človek.
Pri današnjem sovražnem govoru sicer še nismo tako daleč, da bi se že kar streljali, ampak beseda kot izgovorjena misel, ideja, prepričanje, razmišljanje je človekovo bistvo in temelj vsakega človekovega konkretnega ravnanja. V dobrem in slabem.
Besede ne ubijajo — kot tudi ne odrešujejo —, imajo pa svoje rezultate in posledice. Besede so vse, kar imamo, dokler nečesa ne naredimo. In brez besed ne bi nikoli ničesar naredili. Niti kaj dobrega ali kaj šele v skrajni fazi ubijali. Kar se je seveda že kdaj prej zgodilo.
Nadaljevanje in konec jutri. (Jutri pa res.)
