Najprej ksenofobija, potem ksenofilija. Sebemrznost. Avtofobija.
Prav je biti objektivno kritičen do sebe? Ampak odkod Slovencem ta ideja, da se ne samo z za hlapce rojenimi, za hlapce vzgojenimi obkladajo med sabo, temveč tudi nikoli ne zamudijo priložnosti za denigracijo lastnega naroda pred drugimi, da ne rečem konkurenčnimi subjekti?
Da ne bo vsegliharske pomote: psihopatologija disfunkcionalnega domoljubja sega čez cel politični diapazon od skrajne levice do skrajne desnice. Dramaturgiji teksta na ljubo naj začnem na desni.
Šarec in Schengen
Pravkar sem zasledil poročilo o Šarčevem obisku pri Kurzu. Če tega ne bi bral na Novi24TV, se mi sploh ne bi zdelo zanimivo.
Patetično patriotski medij pravi:
“Šarec je vztrajal, da ‘Slovenija […] ne nasprotuje mejnim kontrolam, če so te potrebne. Vendar na meji med Avstrijo in Slovenijo ocenjujemo, da ta kontrola ni potrebna, ker Slovenija izvaja nadzor schengena v polni meri.’”
“S tem se ni strinjal Kurz, ki je v svoji izjavi dal Šarcu jasno vedeti, kaj si misli o slovenskem nadzoru zunanje meje EU. […] Avstrijci niso zadovoljni s slovenskim varovanjem schengena, pa naj Šarec še tako govori, da Slovenija izvaja nadzor. […] Postavlja se vprašanje, ali je Šarec pozabil, da tudi Slovenija varuje zunanjo mejo EU?”
Zaradi mene lahko nek medij piše o Šarcu karkoli — s Telekomovimi oglasi ali brez —, ni pa zato treba držati s tujimi državami oz. državniki.
Smrtna obsodba? Veleizdaja? Uf, uf!
Razumem, da je po zblojenih kriterijih parastrankarskega javnega občila Šarec kriv, da Nova24TV ni vladni medij in da se mora s pritlehnimi insinuacijami, iluzijami in lažnimi novicami šlepati na medijski margini kot impersonacija nesojenega imperija zla.
Nova si po eni strani drzne pisati neumnosti kot to predvčerajšnjim v zvezi z marakeškim dogovorom:
“Pod deklaracijo, ki pomeni beli genocid, iztrebljanje Evropejcev na lastni celini in s tem tudi smrtno obsodbo za slovenski narod, ne bo podpisa predsednika Boruta Pahorja, ne premierja Marjana Šarca, niti ne zunanjega ministra Mira Cerarja, ampak najbrž [podpis] nič hudega slutečega Sandija Čurina. Toda odločitev je njegova: ali bo podpisal veleizdajo ali ne.”
Beli genocid? Iztrebljanje? [Genocid?] Smrtna obsodba za slovenski narod? Veleizdaja? Uf, uf! To, da držiš s tujim državnikom proti domačemu — in to samo zato, ker si kao opozicijski medij — pa ni veleizdaja?!
Svetlana 5 minut pred 12.
Po drugi strani — na levici — pa imamo prismojene pripombe Svetlane Makarovič, izrečene na nedavni zeh-zeh okrogli mizi o vzponu desnice. Pet minut pred dvanajsto je takole govorila o čefurjih:
“Rekli smo jim južni bratje. To je blo še kr. Potem pa … Ko se je Slovenija povampirila in se zelo poceni prodala Vatikanu, se je pa pojavu izraz čefur. Naj vam osvežim spomin. Te [sic!] čefurji so v Sloveniji gradili ceste. Te [sic!] čefurji so v Sloveniji gradili stanovanja. Te [sic!] čefurji so garali. Delali so umazana dela, ki jih večvredni Slovenci niso hoteli delat. Čefurke so javna stranišča čistile. Čefurke so čistile slovenska stanovanja in iztepala [sic!] preproge boljših ljudi, Slovencev. Od čefurjev smo dobili ne samo vrhunsko kulinariko, ampak dobili smo tudi čudovito balkansko glavo, glasbo, čudovite ritme. Dobili smo čudovito literaturo, poezijo. Bli so simpoziji, kulturni, bli so festivali, umetniški, in med sabo smo se zares dobro razumeli. […] Ampak dobili smo od čefurjev tudi nekaj, kar je zame še posebej dragoceno, ker sem hudobna. Duhovščina je poskušala do kraja kastrirat slovenski jezik, s tem da je slovenščino oklestila kletvic. Slovenskih kletvic pač ni bilo.”
Dve novi besedi
Če tole preberemo, se nam zazdi, kot da bi brez tako imenovanih južnih bratov ali čefurjev “povampirjena”, Vatikanu prodana Slovenija še vedno živela v srednjem veku. Brez cest in stanovanj in z umazanimi javnimi skreti.
Še več! Tudi dobre hrane Slovenci ne bi imeli ali celo ne poznali, pa čudovite glasbe, ritmov, literature, poezije, simpozijev, kulture in umetnosti. Za nameček pa so nam dali celo kletvice, ker je naša duhovščina sistematično popucala slovenščino!
Dušebrižniki nam že desetletje ali dve dopovedujejo, da smo Slovenci ksenofobni. Nekateri so seveda res. Zaradi tega nenehnega opominjanja nič manj, ampak kvečjemu še bolj. Ker kot vidimo iz primera Makarovič, fanatični boj proti ksenofobiji pelje v … — ksenofilijo.
Pravkar sem se izmislil dve novi besedi, domačo in ksenjo: sebemrznost in avtofobija.
It’s complicated
Pa še nekaj.
Pred kratkim, ko sem se spotaknil ob tisti slavni domoljubnostni Utrip in na in-house reakcijo nanj, sem se vprašal, odkod Jadranki Rebernik ideja, da “salonski intelektualci pozivajo k ukinitvi nacionalnih držav” in da “smo se svoji državi pripravljeni odreči, potem ko smo jo komaj dobili” — čeprav mi tudi ni ušlo, da je njen kritik Boris Vasev na Twitterju sugerira, “da bi bilo treba izpred šol in RTV odstranit slovenske zastave”.
It’s complicated.
Po eni strani je domnevni levičarski anacionalizem ali celo antinacionalizem postal nekakšen desničarski mem, s katerim dokazujejo izprijenost ali vsaj narodnostno brezčutnost svojih oponentov.
Očitek je dejansko za lase privlečen, ni pa čisto iz trte izvit.
Očitno je vsaj nek Boris Vasev, če ne še kdo drug — čeprav tudi ne bolj prominenten — to zinil. A to še ne pomeni, da je ukinjanje ali odstranjevanje državnih simbolov (in lustriranje domovinskih emocij) v zraku. To ni levičarski maistream, temveč je levičarski marginalizem, da ne rečem ekstremizem.
“Nekatere to moti.”
In potem se spet pojavi famozni Jože Možina in na 30-letnici ustanovitve Slovenske kmečke zveze častnemu gostu Borisu Pahorju insinuira vprašanje:
“Ker pri nas so nekatere ideje slišati, da pred slovenskimi institucijami naj ne bi, pred šolami, naj ne bi visele slovenske zastave. Nekatere to moti.”
Pahor vprašanja evidentno ni štekal, ker zveni dejansko preveč noro, zato ga je ponovil in se potem — verjetno misleč, da je v današnji Sloveniji pač vse mogoče — nekako izvlekel s svojo znano tezo o patriotizmu.
Resno mislim in ponavljam: mi lahko prosim kdo postreže s podatkom, kdo točno, kje točno in kdaj točno — razen obskurnega Vaseva — se je v Sloveniji nekdo zavzel za ukinitev nacionalne države in suspenz nacionalnih simbolov?
Dokler ne bom imel zanesljivega podatka, pa bom sklepal, da je takšno podtikanje in nakladanje samo instrument za promoviranje neumnosti o “belem genocidu”, “iztrebljanju Evropejcev” in “smrtni obsodbi za slovenski narod”, ki jih stresa Nova24TV.