Zakaj je v Mariboru zmagal Arsenovič

Jasno, da je v Mariboru zmagal Arsenovič. Saj sem že zapisala, da bo. Stvar je bila predvidljiva. Že vnaprej dobljena.

S tem nočem reči, da k zmagi ni pripomogel Arsenovičev volilni štab. Kar hočem reči, je nekaj drugega: Arsenovič je čisti primer tega, da v slovenskem političnem prostoru na volitvah zmaga tisti, v katerem volilci vidijo možnost za izboljšanje svojega preživetja.

Tisti, ki menijo, da je za uspeh na volitvah bistven politični marketing, kvalitetni predvolilni nastopi in podobno, streljajo mimo. V slovenskem političnem prostoru je bolj kot predvolilna kampanja za zmago bistveno nekaj drugega.

Tako recimo za Arsenovičeve predvolilne nastope ni mogoče reči, da so bili izjemni. Niti niso bili dobri. V primerjavi s Kanglerjem se je tudi manj angažiral na spletu. Zato so mu tudi nekateri moji sodelavci napovedovali poraz. Ampak je zmagal. In to zlahka. Kljub napakam in šibkostim v kampanji.

Tradicionalna slovenska politična kultura

Arsenovič je postal župan zato, ker je kot kandidat ustrezal logiki delovanja tradicionalne slovenske politične kulture. Ne pa zato, ker je bil močan v modnih muhah političnega marketinga. Te na slovenske volilke in volilce očitno nimajo takšnega vpliva, kot bi tisti, ki z njim služijo, radi prikazali.

In kaj je tradicionalna slovenska politična kultura, po katere zaslugi je zmagal Saša Arsenovič?

Gre za kompleksno socialno in politično realnost, ki je ni mogoče opisati v nekaj odstavkih. Lahko pa izpostavimo tisto njeno ključno značilnost, ki je odločila Arsenoviču v prid.

Gre za isto značilnost, zaradi katere je na županskih volitvah v Ljubljani že štirikrat zmagal Janković. In za isto značilnost, zaradi katere sta v Mariboru izgubila Kangler in Fištravec.

Tej značilnosti se reče: skrb za dvig kvalitete preživetja. Preživetja drugih. Ne sebe. Ali vsaj ne predvsem sebe.

Preživetje

Katerikoli slovenski politik, ki s svojim delovanjem izboljšuje samo svoje preživetje in preživetje svoje ekipe in svojih prisklednikov, na dolgi rok izgubi. Slovenci se mu bodo redko uprli odkrito, kot smo se pred leti nekateri uprli Kanglerju z vstajami. Ne, uprli se mu bodo prikrito. Nevidno. Za svojo volilno mizico, ki vsaj navidez zagotavlja politično nevidnost. Tam in takrat doživi poraz vsak, ki je svojo politično moč uporabljal samo zase. Ali predvsem zase.

Kajti v slovenski politični kulturi velja, da tisti, ki ima moč in oblast, svojo moč in oblast sicer lahko uporabi tudi sebi v prid in v prid svojih, vendar samo v primeru, če ju hkrati in predvsem uporablja v dobro vseh.

In zato Janković zmaguje. Zato so izgubili Fištravec, Kangler in drugi. Lastno preživetje volivcev kot kriterij presojanja konkretnih politikov in politik — vsaj tistih, ki so jim dovolj blizu — je torej najpomembnejši kriterij, po katerem Slovenci presojajo konkretne politike.

Radarji

Tu pa Kangler seveda ni mogel konkurirati Arsenoviču. Predvsem zato, ker je Mariborčane enkrat že poskušal ujeti v zanko. Tudi tiste, ki so ga volili. Po mestu jim je postavil radarje. Da bi iz njihovih žepov izvlekel neverjetne količine denarja. Kar je zapakiral v laž o tem, da skrbi za varnost prometa. Da bi bilo na cestah manj mrtvih. Čeprav je postavil radarje tam, kjer še nikoli ni nihče nikogar povozil do smrti. Seveda pa je točno vedel, da vozniki tam vozijo več od dovoljene hitrosti.

Mariborčankam in Mariborčanom je bilo jasno, kaj Kangler poskuša prikriti: da gre za goljufijo. Za ukrep, s katerim je nekaterim hotel napolniti žepe. Na račun tistih, ki so ga izvolili. In tisti, ki so ga izvolili, so ga izvolili zato, da bi izboljšal njihovo življenje. Ne pa zato, da bi jim iz žepov vlekel denar na navidez pravičen in moralen način.

Iz zornega kota volilcev je Kangler volilce izdal. In tega niso pozabili. Niso mu odpustili. Volilci ne pozabijo, da si jih poskušal ogoljufati. In požrl besedo. Svojo obljubo.

Mladi proti starim

• Zato je Arsenovič preprosto moral zmagati. Mariborčanov namreč še ni razočaral. Ni jih pustil na cedilu. Ali poskušal ogoljufati.
• Drugič, Arsenovič je uspešen podjetnik. In mariborski volivci so razmišljali po logiki: če zna poskrbeti zase, bo znal poskrbeti tudi za nas. Tako kot to počne Jankovič. Ki je Arsenoviču vzornik.
• Tretjič, Arsenovič predstavlja nov obraz. Glede na razočaranje nad starimi obrazi imajo novi obrazi prednost.
• Četrtič, Arsenovič se doslej ni ukvarjal s politiko. Kar v očeh volivcev pomeni, da ni del “politične mafije”, proti kateri je treba glasovati. Ker je uničila Maribor.
• In petič, Arsenovič je v mariborski perspektivi mlad politik. Njegova zmaga je zmaga “mladih” proti “starim”.

Skratka, Arsenovič je moral zmagati.

Napoved 2022

In že danes lahko napovem, kako se bo odrezal na naslednjih volitvah: če bo izboljšal življenje navadnih Mariborčanov, bo spet izvoljen. In spet. In spet. In spet. In spet. Tako dolgo, dokler mu bo uspelo delati vidno in občutno dobre stvari za navadne Mariborčane. 

Če pa to ne bo uspelo, bo na naslednjih županskih volitvah zamenjan. Z novim novim obrazom. Ki bo bolje od njega utelešal obljubo izboljšanja preživetja ljudi.